Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj / Foto: Tina Dokl

Prilagajanje podnebnim spremembam

Podnebnim spremembam ne moremo več ubežati, postale so del naše nove realnosti, na katero se bomo morali navaditi in se ji predvsem prilagoditi, poudarja priznana klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.

»Skrajni čas je, da se ljudje izobrazijo o podnebnih spremembah.«

»Še vedno prepogosto mislimo, da nas pa neurja ne morejo prizadeti, a v zadnjih tednih smo jasno spoznali, da nihče in nič ni varno pred vremenskimi nevšečnostmi.«

Vremenski ekstremi bodo vse pogostejši, silovitejši in dlje trajajoči.

Kranj – Podnebne spremembe imajo širok spekter učinkov na naš planet, nanje že vrsto let opozarjajo strokovnjaki. Če smo si še do nedavnega pred njimi morda zatiskali oči, so lanskoletne suše in huda neurja, ki so v zadnjih tednih zajela Slovenijo, njihov jasni kazalnik. Med najbolj opazne posledice spadajo ekstremni vremenski pojavi, povišanje globalne temperature, dvig morske gladine, taljenje ledu, spremembe v ekosistemih in kmetijstvu, vplivajo pa tudi na zdravje ljudi.

Vremenski ekstremi bodo po besedah Lučke Kajfež Bogataj vse pogostejši, silovitejši in dlje trajajoči. Kot pravi, je njihova glavna pogonska sila pregreto ozračje. »Skupni imenovalec je vročina, ki lahko povzroči hudo sušo ali pa še bolj obilen dež,« je poudarila. Enak razlog pripisuje letošnjim nevihtam. »Kopno in vode so že vsaj mesec dni izredno ogreti. Ob tem se sprošča več energije, ki ob vseh drugih dejavnikih, kot so vetrovi v višinah in razni dotoki hladnega zraka, povzroči nevihte, ki imajo večjo moč in lahko nenadoma zajamejo celo Slovenijo.«

Del nove realnosti

Podnebne spremembe so v veliki meri posledica človeških dejanj. Glavni vzrok je povečano sproščanje toplogrednih plinov, kot sta ogljikov dioksid in metan. Na vprašanje, kdaj v zgodovini beležimo začetek tovrstnih preobratov, Lučka Kajfež Bogataj odgovarja: »Začetek podnebnih sprememb lahko pripišemo industrijski revoluciji z uvedbo premoga, ki je bil zelo poceni energija, a je eden glavnih povzročiteljev toplogrednih plinov. Drugi korak v napačno smer se je zgodil v 20. stoletju, zlasti po drugi svetovni vojni, ko se je hitrost podnebnih sprememb še pospešila zaradi hitrega povečanja industrializacije, globalizacije, rasti prebivalstva, povečane potrošnje energije in eksponentne rasti potrošništva.«

V zadnjih desetletjih so se ti trendi nadaljevali, kar je pripeljalo do hitrejšega segrevanja planeta. Prva konkretna opozorila so strokovnjaki začeli podajati že leta 2003, ko smo bili priča izredno sušnemu poletju. »Opozorila so bila, ob tem pa je žal zaostalo ukrepanje, kjer smo zamudili že vse priložnosti. Danes, ko podnebnim spremembam ne moremo več ubežati, ko so postale del naše nove realnosti, bomo morali še bistveno bolj učinkovito in drastično ukrepati, vložiti več naporov, denarja in premišljevanja, če želimo spremembe obvladovati, zaustaviti jih namreč ne moremo več,« je pojasnila.

Ključno je izobraževanje

Kot pravi, bomo morali ukrepati na več ravneh. Prvi korak je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar lahko dosežemo z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv, kot so premog, nafta in zemeljski plin, ter prehodom na obnovljive vire energije, kot so sončna, vetrna in vodna energija. »Kot posamezniki se moramo zavezati trajnostnemu in zelenemu ravnanju, čemur del družbe že sledi, kar je spodbudno,« je optimistična sogovornica.

Drugi korak je prilagajanje posameznikov, kmetijstva, gospodarstva, zdravstva in vseh drugih sektorjev podnebnim spremembam. »Narediti bomo morali načrt, kako bomo s sušami, požari, neurji in podobnimi pojavi živeli in preživeli. Pri tem bo imela veliko vlogo tudi država, ki bo morala sistemsko pristopiti k urejanju ustrezne infrastrukture, kot so protitočne mreže, namakalni sistemi in protipoplavna zaščita, ki bo odporna proti ekstremnim vremenskim dogodkom,« je dejala. To lahko vključuje tudi ustrezno prostorsko načrtovanje in zavarovanje našega premoženja. »Zavedati se moramo, da hiš ne moremo več graditi ob rekah, saj bi se s tem dobesedno igrali z usodo,« opozarja klimatologinja, ki si prizadeva za uveljavitev pojma klimatsko varna gradnja. »Še vedno prepogosto mislimo, da nas pa neurja ne morejo prizadeti, a v zadnjih tednih smo jasno spoznali, da nihče in nič ni varno pred vremenskimi nevšečnostmi, pri čemer pa moramo na prvo mesto vselej postaviti fizično varnost ljudi.«

Končno in izredno pomembno – kot poudarja Kajfež Bogatajeva – je izobraževanje in ozaveščanje o podnebnih spremembah, kar bo ključno za spodbujanje sprememb vedenja in politike. »Skrajni čas je, da se ljudje izobrazijo o podnebnih spremembah, tako mladi kot starejši. Predvsem o tem, kako se prilagajati in ravnati v ujmi, katere dolgoročne ukrepe bomo morali sprejeti, in kakšne posledice nas lahko doletijo. Osnova za izobraževanje je lahko spletna stran Agencije Republike Slovenije za okolje, kjer so pod zavihkom podnebne spremembe navedene številne koristne informacije. Te bi moral prebrati vsak,« je pozvala klimatologinja. Poudarila je še pomen sodelovanja na mednarodni ravni, saj podnebne spremembe vplivajo na vse države in zahtevajo globalne rešitve. Mednarodni sporazumi, kot je Pariški sporazum iz leta 2015, so ključni za usklajevanje globalnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam.

Glavni problem bo voda

Svetovna povprečna temperatura se je od industrijske revolucije v 19. stoletju do danes dvignila za približno 1,2 stopinje Celzija. Mednarodna skupnost si prizadeva omejiti to segrevanje na 1,5 stopinje Celzija, kot je določeno v Pariškem sporazumu, a trenutni trendi kažejo, da bomo brez dodatnih ukrepov to omejitev verjetno presegli že leta 2030. »Ta hip ni najmanjšega soglasja med državami sveta, a ravno sedaj bi morale še bolj stopiti skupaj, da bi lahko združene omejile razvoj podnebnih sprememb. Kaj se bo zgodilo, ko bomo dosegli mejo 1,5 stopinje Celzija, ne moremo napovedati in si niti ne upamo predstavljati, saj so že posledice pri 1,2 stopinje Celzija zastrašujoče.«

Lučka Kajfež Bogataj ob tem meni, da bo glavni problem globalnega segrevanja pomanjkanje vode. »Vode bo tam, kjer jo je že od nekdaj dovolj, še več, tam, kjer jo že od nekdaj primanjkuje, je bo še manj. Pas, ki seže skozi cel Balkan, Italijo in Španijo, do Ukrajine, skozi Turčijo in vse do Pakistana, bo pestila še večja suša. Zavedati pa se moramo, da gre za območja z veliko gostoto prebivalstva, kjer bo pomanjkanje vode negativno vplivalo na kmetovanje, kar lahko vodi do pomanjkanja hrane. To pa pomeni tudi preseljevanje narodov na območja, kjer voda bo, saj bomo vsi sledili zelo enostavni logiki – brez vode ne preživiš. Priča bomo preživetvenim migracijam, pri čemer pa menim, da bo Evropa cilj preseljevanj, saj je za zdaj na naši celini vode še vedno dovolj,« je pojasnila.

Prognoza rešuje življenja

Kot je še ob robu pogovora dejala, so bili klimatologi vselej vzgajani v duhu, da prognoza rešuje življenja. »V 21. stoletju smo sposobni povedati, da bo hudo, smo sposobni napovedati hudo uro, a kljub temu dnevno spremljamo nove smrtne žrtve, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov, saj ljudje še vedno niso dovolj pozorni in se še vedno ne zavedajo posledic, ki jih prinašajo podnebne spremembe. To pa je tisto, kar me najbolj žalosti,« je sklenila Lučka Kajfež Bogataj.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / četrtek, 27. november 2008 / 07:00

Iva še najbliže borbi za medalje

Prejšnji teden se je končalo 19. svetovno prvenstvo za člane in članice v karateju.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Boj za stolčke

Avstrijci so ta teden praznovali, nekateri gorenjski kandidati za župane pa so nas v nedeljo zvečer povabili v svojo družbo. Tako smo obiskali gorenjsko prestolnico in Tržič, ker je bil za novinarje z...

Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Brat vse vidi, brat vse ve: Povej, preden povedo drugi

Na eni od slovenskih televizijskih postaj kot odgovor na oddajo Piramida pripravljajo televizijski šov Pipavoda.

Prosti čas / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Nominator

Čeprav je minuli petek dež kvaril vreme, je bil Bled obsijan s prav posebno, praznično energijo. Zgodba, ki se je začenjala leta 1985, naslednjega pa s prvim programom, in je več kot pre...

Kultura / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Koncert pevskega zbora Lubnik

V petek je bil v Kristalni dvorani v Škofji Loki letni koncert Pevskega zbora Lubnik iz Škofje Loke, ki je v goste povabil Mešani pevski zbor Sv. Urh iz Smlednika. Zborovodja obeh z...

Kultura / petek, 27. oktober 2006 / 06:00

Prvič na gostovanju

Po dobrih štirih letih delovanja se je Pihalni orkester Šenčur ta mesec prvič odpravil na gostovanje.