Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Cerklje na Gorenjskem / sreda, 20. avgust 2014 / 08:08

Semenj na Krvavcu

Krvavec – Na nedeljskem žegnanju na Krvavcu je bilo letos več kot dva tisoč ljudi. Tradicionalno mašo pri kapelici Marije Snežne je daroval prelat in stolni prošt ter stolni župnik Jožef Lap ob som...

Objavljeno na isti dan


Šport / sreda, 18. september 2019 / 18:30

Ponosni so na najboljše športnike

V Letnem gledališču Khislstein je v soboto potekala podelitev priznanj kranjskim športnikom za uspehe v minulem letu, nagrado za življenjsko delo pa je dobil Vojislav Ašanin.

Razvedrilo / sreda, 18. september 2019 / 18:29

Josipa Lisac v Cankarjevem domu

Ljubljanski kulturni hram bo 29. septembra ob 19. uri gostil koncert ene največjih hrvaških glasbenic. Josipa Lisac se vrača v Ljubljano po več kot štirih letih, obdana s petimi novimi nominacijami...

Rekreacija / sreda, 18. september 2019 / 18:29

Prekolesarili šenčursko občino

Šenčur – Kolesarsko društvo Šenčur je v sodelovanju z Občino Šenčur v soboto organiziralo 17. Kolesarski dan v občini Šenčur. Kot je pojasnil predsednik društva Gašper Pilar, je prireditev, ki je p...

Kultura / sreda, 18. september 2019 / 18:26

V očeh umetnikov

V Muzeju občine Šenčur je do 22. septembra na ogled razstava Kulturna dediščina občine Šenčur v očeh umetnikov.

Kultura / sreda, 18. september 2019 / 18:23

Visoška kronika po poljansko

Poljane nad Škofja Loko – Visoška kronika, gledališka predstava v poljanskem narečju, v izvedbi Kulturnega društva dr. Ivana Tavčarja Poljane se vrača s ponovitvami na oder Kulturnega doma v Poljan...