Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Komenda / / 11:03

Drolčevo potrdili za direktorico

Komenda – Potem ko je Viktorija Drolec novembra lani kot vršilka dolžnosti prevzela vodenje zavoda Medgeneracijsko središče Komenda, je bila zdaj imenovana tudi za direktorico zavoda v naslednjem p...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:51

Literarni razpis »SPread The Karawanks«

Cilj projekta SMART Tourist je s pomočjo literature posebej predstaviti kulturo in zgodovino območja Karavank na obeh straneh meje. V nemškem in slovenskem jeziku bodo izdane knjige sodobn...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:28

Do najboljših ocen z osebnim pristopom

Dve leti že v starem mestnem jedru Radovljice deluje Hotel Linhart, ki ga je v stavbi iz 17. stoletja uredila družina Kolarič. Turisti imajo radi vzdušje v stari hiši, mir in lepo pokrajino ter čas in...

Preddvor / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:27

Sprejet preddvorski proračun

Občinski svet Občine Preddvor je v drugi obravnavi potrdil letošnji proračun, vreden 3,2 milijona evrov.

Gorenjska / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:26

Tekmovanje v znamenju medu

V državno ekipo za naravoslovno olimpijado se je uspelo uvrstiti tudi trem dijakom z Gorenjskega, to je Tjaši Sušnik iz Gimnazije Kranj ter Simonu Bukovšku in Evi Igličar iz Gimnazije Škofja Loka.

Kultura / ponedeljek, 4. marec 2019 / 22:22

Premierno Vohun iz Šiške

Kulturno-umetniško društvo (KUD) Podljubelj je premierno na domačem odru uprizorilo komično dramo Vohun iz Šiške.