Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 30. oktober 2016 / 16:00

Strmolska Pandorina skrinjica

Umor Rada in Ksenije Hribar, zadnjih strmolskih graščakov, je tako strašno dejanje, da ga tudi desetletja pozabe niso mogla prikriti. Razkrila sta ga pisatelj Drago Jančar na umetniški in Peter Hribar...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / torek, 22. oktober 2019 / 14:25

Čokoladna torta z grškim jogurtom

Jogurt in čokolada na prvi pogled nista ravno dobitna kombinacija. Ampak če ju predelamo v torto, nastane neverjetno okusna sladica, ki se ji ni moč upreti.

Razvedrilo / torek, 22. oktober 2019 / 14:18

Pivo Fest Krvavec

Na spodnji postaji krvavške gondole oziroma kabinske žičnice je bilo tako v petek kot soboto živahno, na Nemškem Rovtu se je ustavil Valter Sirk, obiskali pa smo tudi blejski lokal z okusnimi mini pri...

Kamnik / torek, 22. oktober 2019 / 14:13

Cesta na Primoža varna

Stahovica – Pod občinsko cesto Praprotno–Sveti Primož se je sprožil zemeljski plaz, ki je onemogočal varen dostop na tem območju, zato se je občina letos lotila obnove, ki so jo izvedli delavci Kom...

Gospodarstvo / torek, 22. oktober 2019 / 14:10

Letos četrtina običajnega pridelka

V največjem gorenjskem sadovnjaku, v zadružnem sadovnjaku Resju pri Podvinu, so letos zaradi pozebe in toče pridelali okrog dvesto ton sadja, kar predstavlja približno eno četrtine običajne letine.

Kronika / torek, 22. oktober 2019 / 14:08

V nesreči na Celjskem umrla motorista iz Kranja

Stranice, Kranj – V hudi prometni nesreči izven naselja Stranice v občini Zreče sta v petek umrla 61- in 52-letni motorist z območja Kranja. Kot se je izvedelo, je eden od umrlih motoristov 52-letn...