Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 14. januar 2014 / 16:25

Država znižala prispevek k zavarovalni premiji

Kranj – Vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o sofinanciranju premije za zavarovanje kmetijske proizvodnje in ribištva. S spremembo je znižala sofinanciranje premije za zavarovanje posevkov...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Barve, njen notranji glas

V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je na ogled razstava slik članice društva, likovnice Marte Gašperlin.

Prosti čas / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Povej, kaj sanjaš

»Že nekaj časa se odločam, kam naj bi usmerila svoje življenje v prihodnjih letih. Zadnja leta sem bila z otroki doma, zdaj pa so vsi toliko odrasli, da so že v šoli, in jaz si želim svojo ene...

GG Plus / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Šepetalnica za veter (39)

Katji se je zdelo, da tistega večera nikakor ne bodo potihnili glasovi v hiši, ali vsaj tisti zvoki, ki bi jo prepričali, da stari Lužnik še vedno brklja naokoli, in se ne more odločit...

GG Plus / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Ena je groza

Minili sta že dve leti od groznega odkritja tistega, kar je bilo zazidano v opuščenem rudniku v Hudi jami; slovenska javnost je za to zvedela 3. marca 2009, celovški Kleine Zeitung je odkritje ra...

Zanimivosti / ponedeljek, 21. marec 2011 / 07:00

Modna revija

Radovljica - V sredo zvečer so se po modni brvi, postavljeni v baročni dvorani radovljiške graščine, sprehodili prav malce drugačni manekeni in manekenke, kot smo jih vajeni. Mod...