Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / četrtek, 1. junij 2023 / 23:22

Poškodovali sta se pri sestopanju

Železniki – Gorski reševalci so v nedeljo posredovali v dveh gorskih nesrečah. Škofjeloški so se dopoldne odpravili na reševanje na Ratitovec, kjer se je 48-letna planinka poškodovala pri...

Objavljeno na isti dan


Železniki / nedelja, 5. maj 2019 / 18:42

Kmalu sanacija plazu

Dražgoše – Občina Železniki in izbrani izvajalec podjetje Hip plus z Vač sta pred dnevi podpisala pogodbo za sanacijo obsežnega zemeljskega plazu v Dražgošah, ki ogroža šest hiš in lokalno cesto. »...

Cerklje na Gorenjskem / nedelja, 5. maj 2019 / 18:42

Del Krvavške ceste brez plinovoda

Na nas se je obrnil bralec, razočaran, ker se Petrol ni odločil za plinifikacijo dela Krvavške ceste. V Petrolu odgovarjajo, da je interes za priklop med uporabniki podpovprečen.

GG Plus / nedelja, 5. maj 2019 / 18:40

Fotografija Janka Kermelja: risanje s svetlobo

V Domu Petra Uzarja v Tržiču je na ogled retrospektivna fotografska razstava Janka Kermelja. A še preden je bil fotograf, je bil Kermelj uspešen smučar. Kot nagrado za mednarodno zmago v smuku leta 19...

GG Plus / nedelja, 5. maj 2019 / 18:39

Delo z nadarjenimi učenci v osnovni šoli

Leta 1999 je naša osnovna šola dobila dokument Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci, leto za tem pa še podroben načrt (operacionalizacija koncepta), kako uvajati in izvajati program dela...

Zanimivosti / nedelja, 5. maj 2019 / 18:37

Balinanje

Balinanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je organizirano tudi v številnih krajih na Gorenjskem. Še posebej v poletnih mesecih je priljubljena rekreacija in sprostitev. Zunanja balinišča so dobr...