Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 11. marec 2009 / 07:00

Proslavili so dan žensk

Škofja Loka - Dan žena je dan »ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk,« so poudarili učenci osnovne šole Ivana Groharja, ki so v sodelovanju z občino Š...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / petek, 20. avgust 2021 / 15:39

Čiščenje Kofc in Malih Kofc na Veliki planini

Velika planina – Jamarsko društvo Kamnik ob sodelovanju z Občino Kamnik ter jamarji od drugod vabi na organizirano čiščenje jam Kofce in Male Kofce na Veliki planini, ki bo v soboto, 21. avgusta, o...

Zanimivosti / petek, 20. avgust 2021 / 15:35

Družinska gozdna doživetja

Zgornje Duplje – Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v okviru programa Podeželsko razvojno jedro vabi na Družinska gozdna doživetja v Udin borštu. Spoznavali boste značilnosti in skrivnosti...

Gorenjska / petek, 20. avgust 2021 / 15:32

Bo četrti val res najhujši?

Jeseni bo verjetno najnapornejši del epidemije covida-19, opozarja zdravstveni minister Janez Poklukar, vendar pa, kot dodaja, imamo vzvod, da to preprečimo s cepljenjem. V Nacionalno strategijo ceplj...

Železniki / petek, 20. avgust 2021 / 15:29

Taljenje železa po starem

Železniki – Muzejsko društvo Železniki bo jutri pripravilo prikaz taljenja železove rude po starodobnih postopkih. Tako kot v preteklih letih si ga bo možno ogledati na lokaciji pri pošti na Češnji...

Slovenija / petek, 20. avgust 2021 / 15:24

Glasba in literatura na Hemini gori

Na predvečer velikega šmarna leta 2000 so kitarist in glasbeni pedagog Janez Gregorič, likovni umetnik Rudi Benetik in že pokojni pesnik in prevajalec Fabjan Hafner v sodelovanju s Slovens...