Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 2. junij 2017 / 15:14

Za telovadnico nov razpis

Potem ko kranjski mestni svetniki niso potrdili predloga koncesijske pogodbe za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Stražišče, so se na občini odloči...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 30. julij 2011 / 07:00

Krištofovo nedeljo počastili na Primskovem

Primskovo - Tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj je minulo nedeljo s slovesno mašo v slavnostno okrašeni cerkvi Marije Vnebovzete na Primskovem počastilo Krištofovo ned...

Zanimivosti / sobota, 30. julij 2011 / 07:00

Joga smeha za zdravje in dobro voljo

"Kadar vodim jogo smeha, sem polna pozitivne energije. Vsak dan najdem kaj pozitivnega, se nasmehnem in mi je lažje. Manj imam tudi bolečin," pove vaditeljica joge Ines Mikloša.

Kronika / sobota, 30. julij 2011 / 07:00

Kratke novice

Petnajstkrat klical na 113 Kranj - V noči na sredo je 67-letni občan kar petnajstkrat klical na policijsko intervencijsko številko 113 in vsakič ozmer...

GG Plus / sobota, 30. julij 2011 / 07:00

Lovec na marksiste

Ko sem konec minulega tedna gledal prve posnetke masakra na Norveškem, mi je padlo v oči, da je bilo med mladimi, ki so ga preživeli, kar nekaj takih, ki niso po videzu prav nič Norvežani; so tem...

GG Plus / sobota, 30. julij 2011 / 07:00

Podpis za zgodovino

Ob prisotnosti najvišjih predstavnikov Avstrije in dežele Koroške ter zastopnikov organizacij Slovencev na Koroškem je predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer na Dunaju podpisal nov zakon o narodn...