Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 7. februar 2014 / 11:31

Prešernova kulturna sobota

Kranj – Slovenski kulturni praznik po Gorenjskem poteka že ves teden, saj se vrstijo številne kulturne prireditve v čast Prešernu, kulturi in umetnosti. Osrednji dogodek bo že tradicionalno na pred...

Objavljeno na isti dan


Komenda / sreda, 30. avgust 2023 / 18:46

Denar za intervencijske stroške

Komenda – S prerazporeditvijo sredstev v letošnjem proračunu, ki so jo na četrtkovi izredni seji potrdili občinski svetniki, so v Komendi zagotovili 800 tisoč evrov za poplačilo intervencijskih in...

Zanimivosti / sreda, 30. avgust 2023 / 18:45

Na Senici bodo dirkali z garami

Sp. Senica – KUD Fran Saleški Finžgar Senica v soboto, 2. septembra, z začetkom ob 17. uri organizira 7. dirko z garami za veliko nagrado Senice. Društvo je dirko obudilo skupaj s svojo sekcijo Gar...

GG Plus / sreda, 30. avgust 2023 / 18:44

Ni bilo nobene iskrenosti in zaupanja

Jože se je rodil leta 1942. Bil je nezakonski, saj so očeta poslali na rusko fronto, še preden je mama sploh začutila, da pod srcem nosi otroka. »Svoje...

Razvedrilo / sreda, 30. avgust 2023 / 18:42

Glasba, hrana in dobrodelnost

Dobrodelni so bili na Soriški planini, ob zvokih narodnozabavne glasbe je minil konec tedna v Begunjah, prvič je Kranj oziroma Gorenjsko obiskala Odprta kuhna, ki sicer ob petkih domuje na Pogačarjeve...

Rekreacija / sreda, 30. avgust 2023 / 18:39

V soseščini Košute

Mala Košuta (1740 m n. m.), Plešivec (1801 m n. m.) in Pečovnik (1640 m n. m.) – Greben Košute dobro poznamo, a v njeni neposredni bližini sta dva vrhova, ki sta zaradi opevanega, žagastega grebena bo...