Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 23. februar 2021 / 15:31

Melodije kranjskega zvonika

Od letošnjega kulturnega praznika naprej v zvoniku kranjske župnijske cerkve svetega Kancijana deset malih bronastih zvonov igra petnajst znanih melodij.

Objavljeno na isti dan


Radovljica / sreda, 16. april 2014 / 15:21

Množice ljubiteljev čokolade

Tudi tretji festival čokolade v Radovljici je presegel vsa pričakovanja organizatorjev; ne le po ponudbi, kjer so v pokušino ponujali tako klasično Gorenjko kot čokoladni kebab in vse vmes, kar si člo...

Radovljica / sreda, 16. april 2014 / 14:00

Kljub ujmi je Šobec že odprt

Več kot dvesto prostovoljcev je v zadnjih tednih pomagalo pri urejanju kampa Šobec, ki ga je februarja hudo prizadela ledena ujma. Kljub izjemno težkim razmeram so kamp uredili in v nedeljo tudi odprl...

Gospodarstvo / sreda, 16. april 2014 / 13:54

Spomladi je čas za nakupe

Spomladanski sejem v Komendi je bil po površini razstavišča največji doslej. Na 32 tisoč kvadratnih metrih se je predstavilo okrog petsto razstavljavcev.

Zanimivosti / sreda, 16. april 2014 / 13:43

Olimpijske igre v Sočiju

V tokratni anketi smo sodelujoče vprašali, če so spremljali letošnje zimske olimpijske igre v Sočiju in če so pričakovali takšen uspeh slovenske ekipe.

Bled / sreda, 16. april 2014 / 13:42

V kapeli spet cerkveni obredi

Ljubljanski škof Andrej Glavan in bolzansko-briksenski škof dr. Ivo Muser sta v sklopu praznovanja občinskega praznika na Blejskem gradu blagoslovila kapelo sv. Ingenuina in sv. Albuina.