Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 23. julij 2016 / 20:48

Interventna pomoč po pozebi

Ljubljana – Poslanci so minuli teden potrdili interventni zakon za odpravo posledic spomladanske pozebe in snega v kmetijstvu, s katerim so prizadetim kmetom iz proračunske rezerve v letu 2017 zago...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. december 2023 / 00:37

Zmaga Kristine Videc

Maribor – Kamniška judoistka Kristina Videc, članica Judo kluba Tatami, je na Pokalu Nika Vrabla v Mariboru ponovno stala na najvišji stopnički. Na tekmi, ki je odločala, katera mlada kadetinja (ka...

Rekreacija / petek, 22. december 2023 / 00:31

Kolesarska avantura Balkan 2023, 8. del

Danes nas je čakala najtežja oziroma kraljevska etapa, če uporabimo izraz s kolesarskih dirk. Pot nas je vodila po neprometnih asfaltnih cestah v vzhodnih Rodopih iz Asenovgrada do Krdžalija. Trasa...

Preddvor / petek, 22. december 2023 / 00:30

Božični koncert na preddvorskem gradu Dvor

Preddvor – Gorenjci so za Tino Nunar že slišali. Letos poleti je v Kranju pred znanim Kavka barom izbrani družbi predstavila svojo prvo avtorsko pesem Medžik in videospot zanjo. Nunarjeva se je obč...

Mularija / petek, 22. december 2023 / 00:22

Darovali drevo

V kranjskem Vrtcu Čebelica so se razveselili poljskega javorja, ki jim ga je podarila družina Misjak. Posadili so ga na vrtčevskem igrišču.

Kronika / petek, 22. december 2023 / 00:22

Na sodišču o tragični nesreči z raftom pri Radovljici

Na kranjskem okrožnem sodišču se je pred kratkim začel kazenski postopek zaradi nesreče z raftom 2. junija 2019 na Savi na območju Radovljice, v kateri je umrla 34-letna indijska turistka.