Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 3. marec 2012 / 07:00

Neznanec oropal pošto na Primskovem

Kranj - Včeraj zvečer je neznanec oropal pošto na Primskovem pri Kranju, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Okoli 18.45 je neznani moški vstopil v poslovalnico, zagrozil s p...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Obnovljen Kopitarjev spomenik

Vodice - Občina Vodice letos prireja že 15. Kopitarjeve dneve v spomin na jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki je bil leta 1780 rojen v vasi Repnje v vodiški občini. Prvi Kopitarjevi...

GG Plus / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Učne težave (5)

Učenci, ki imajo težave pri učenju, potrebujejo več sprotnega preverjanja znanja kot drugi učenci. To je ključnega pomena, saj lahko določena učna snov hitro postane preobsežna in videti je nedos...

Zanimivosti / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Praznik pobratenja s koroško občino Sele

Škofja Loka - Štiri desetletja pobratenja med občinama Sele na Koroškem in Škofjo Loko bodo danes, 12. oktobra, proslavili tudi v Škofji Loki. Ob 19. uri se bo v Sokolskem domu z...

GG Plus / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Slovenski strahovi svobodnjaka Doberniga

Ko je že vse kazalo, da so vsakoletna oktobrska praznovanja obletnice koroškega plebiscita izgubila do Slovencev in vsega slovenskega sovražen naboj, jih je letos v stare čase poskušal vrniti svo...

Humor / petek, 12. oktober 2012 / 07:00

Bo kaj denarja za ciprske banke ali ne?

Iz nepreverjenih virov smo izvedeli, da bodo slovenski nogometaši na rezultat petkove nogometne tekme v stave vložili kar nekaj denarja. Morebitne dobitke bodo kar kolegi ciprski nogometaši odnesli na...