Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sobota, 17. september 2016 / 11:33

Zaupanje

Prek poletja je v hiši udarila puberteta. Iz prijaznega otroka je na dan planila hormonov polna najstniška pošast.

Objavljeno na isti dan


Kamnik / sreda, 30. julij 2014 / 11:29

Iskanje alpinistov neuspešno

Kamniška alpinista Aleš Holc in Peter Mežnar ostajata pogrešana v kitajskem pogorju. Planinska zveza je reševalno akcijo zaključila.

Jesenice / sreda, 30. julij 2014 / 11:28

Za izbris do devet tisoč evrov

Na Upravni enoti Jesenice so doslej prejeli 163 zahtevkov izbrisanih za odškodnino. Odškodnina v povprečju znaša nekaj manj kot pet tisoč evrov.

Tržič / sreda, 30. julij 2014 / 11:27

Denar za veteranske organizacije

Občina Tržič bo veteranskim organizacijam namenila tri tisoč evrov za organizacijo prireditev občinskega pomena, družabnih in drugih oblik društvenih dejavnosti ter skrbi za člane.

Zanimivosti / sreda, 30. julij 2014 / 11:27

Primorca presenečena nad gorenjsko breskvijo

Mlaka pri Kranju – »Ko je mož Jože lani praznoval sedemdesetletnico, sta bila med povabljenimi na praznovanju tudi Primorca, ki nista mogla verjeti, da breskev na Gorenjskem tako dobro uspeva,« je...

Kamnik / sreda, 30. julij 2014 / 11:26

Spomin na prva ustreljena partizana v Kamniku

Kamnik – Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik je v soboto ob spomeniku pri Titanovi brvi pripravilo slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem koncu Kamnika odvijali 27. julija 1941. Na ta...