Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / petek, 20. februar 2015 / 07:00

Delili dobroto in veselje

Pomembno sporočilo petkovega dobrodelnega koncerta Novo upanje za Mažlnove je sporočilo, da družina, ki ji je pogorela hiša, v nesreči ni sama. »Del dobrote je v tem, da želiš biti dober,« je številne...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / nedelja, 2. februar 2020 / 19:34

Znano število mest za novince

V gorenjski regiji je za 1941 učencev, ki končujejo osnovno šolo, na voljo 2458 vpisnih mest v srednjih šolah. Prihodnji srednješolci bodo več informacij lahko dobili na informativnih dnevih.

Jesenice / nedelja, 2. februar 2020 / 19:33

Direktorji bolnišnic s premierjem

Sestanka z Marjanom Šarcem se je udeležil tudi v. d. direktorja jeseniške bolnišnice Miran Rems.

Kranj / nedelja, 2. februar 2020 / 19:33

Nova drsna vrata na kranjskem pokopališču

Kranj – Pred kratkim so ob upravni stavbi na Mestnem pokopališču Kranj zamenjali dotrajana vrata službenega vhoda. »Popravilo elektromotorja ni bilo več mogoče, zato je Mestna občina Kranj zagotovi...

Gospodarstvo / nedelja, 2. februar 2020 / 19:32

Peter Vrisk protestno odstopil

Kranj – Peter Vrisk, sicer tudi predsednik Kapitalske zadruge, ki je z 21-odstotnim deležem največja posamična lastnica Deželne banke Slovenije (DBS), je protestno odstopil kot član nadzornega svet...

Kultura / nedelja, 2. februar 2020 / 19:29

Med nebom in zemljo

Sklenjena zgodba dvajsetletnega ustvarjanja.