Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / / 07:00

Polnočnica na Veliki planini

Kamniška Bistrica – V kapelici Marije Snežne v pastirskem naselju Velike planine bo tudi letos tradicionalna polnočnica. Nihalka bo nocoj, na božični večer, vozila od 8.30 do 24. ure in nato naprej...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 18. december 2007 / 07:00

Prizidek obračunali površno

Mestna občina Kranj je zaradi velike podražitve naložbe v prizidek Zdravstvenega doma Kranj na zahtevo nadzornega odbora naročila revizijo postopka javnega naročila.

Zanimivosti / torek, 18. december 2007 / 07:00

Koledovanje v Dupljah

Spodnje Duplje - Kulturno turistično društvo Pod krivo Jelko in graščina Duplje sta v petek pripravila že osmo tradicionalno koledovanje. Pred dupljansko graščino so s poezijo o...

Cerklje na Gorenjskem / torek, 18. december 2007 / 07:00

Za kanalizacijo šestnajst milijonov

Za dograditev kanalizacijskega omrežja v občini Cerklje na Gorenjskem do leta 2017 bo treba nameniti še približno 16 milijonov evrov.

Zanimivosti / torek, 18. december 2007 / 07:00

Z denarjem za voščilnice pomagali po poplavah

Zali Log - Pred časom smo že poročali, kako so dijaki in zaposleni v javnem zavodu Ekonomska šola Kranj po septembrski vodni ujmi pomagali trem družinam v Železnikih, zdaj pa so...

Gospodarstvo / torek, 18. december 2007 / 07:00

Potrjen nadaljnji razvoj Merkurja

Nazorni svet je potrdil poslovni načrt Merkurja kot vodilnega tehničnega trgovca v jugovzhodni Evropi.