Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Domžale / sreda, 11. april 2012 / 07:00

Nov most čez Kamniško Bistrico

Domžale - Občina Domžale v teh dneh zaključuje investicijo, ki se je bodo razveselili predvsem krajani južnega dela občine. Precej dotrajan in ozek most preko Kamniške Bistrice,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:18

Mami, mi kupiš nove superge? (1)

Nataša je bila ena v množici tistih, ki so lani izgubili službo. Delala je v podjetju, o katerem se ni toliko govorilo, vsi pa so vedeli, da imajo vodilni nemalo masla na glavi, kradli so...

Gospodarstvo / ponedeljek, 13. januar 2014 / 16:01

Zahtevajo ustavno presojo zakona

Vse več je zahtev za oceno ustavnosti zakona o davku na nepremičnine, ki velja od 1. januarja dalje.

Gorenja vas-Poljane / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:58

Znova rekorden proračun

Gorenjevaško-poljanski svetniki so potrdili 14,96-milijonski proračun. Kar 3,6 milijona evrov gre na račun evropske pomoči.

Bohinj / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:54

Davčne olajšave ali izstop iz parka

V Bohinju so pripravili problemsko konferenco s simbolnim naslovom Ali bo Bohinj “in” ali bo “hin”, kjer so predstavnikom države znova predstavili svoje težave in zahteve.

GG Plus / ponedeljek, 13. januar 2014 / 15:49

Neža nima enakih možnosti

Za Nežo Kržišnik, dvajsetletno invalidno študentko od Sv. Andreja pri Škofji Loki, se starši že od začetka njenega študija borijo, da bi bila pri prevozu v enakem položaju kot zdravi vrstniki.