Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / / 07:00

Obletnica ustanovitve Prešernove brigade

Dolenja vas - V soboto, 12. julija, je minilo 65 let od ustanovitve Prešernove brigade, najmočnejše partizanske enote, ki je v drugi svetovni vojni delovala na Gorenjskem in v severnem del...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sobota, 22. junij 2019 / 19:35

Igorja Velova so razrešili

Kranjski mestni svetniki so predlagali in nato potrdili, da Igor Velov ni več predstavnik občine v Skupščini Komunale Kranj.

Škofja Loka / sobota, 22. junij 2019 / 19:35

Barvite slike, poezija in digitalne podobe

Škofja Loka – V Knjižnici Ivana Tavčarja je do 11. julija na ogled slikarska razstava ustvarjalke Maje Cerar. Blizu ji je moderna abstraktna umetnost, še posebno koloristika – v neskončni barvni pa...

Gorenjska / sobota, 22. junij 2019 / 19:33

Zasebni vrtci v negotovosti

Predlog novele zakona o vrtcih, ki občinam omogoča, da same določijo višino financiranja zasebnih vrtcev, je pri slednjih povzročil precej nejevolje. Prepričani so, da sta s tem ogrožena obstoj in del...

Zanimivosti / sobota, 22. junij 2019 / 19:31

Upokojeni novinarji tokrat po Poljanski dolini

Upokojeni slovenski novinarji so si za junijski izlet po naši deželici izbrali Poljansko dolino.

Zanimivosti / sobota, 22. junij 2019 / 19:30

V nedeljo Kravca s Krvavca fest

Krvavec – V nedeljo, 23. junija, bo na Krvavcu potekal praznik planšarstva Kravca s Krvavca fest. Festival bodo odprli ob 9. uri pri Brunarici Sonček s pastirskim zajtrkom in nekaj uvodnimi besedam...