Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 13. november 2009 / 07:00

Martinovih devetdeset

Na martinovo je Martin Kalan iz Virmaš godoval, na petek, trinajstega, pa praznuje devetdesetletnico.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Davčni urad v novih prostorih

Kranj - Davčni urad Kranj se je v prvih dneh leta preselil v nove prostore na Koroški cesti 21, minuli teden pa so jih tudi uradno odprli. Na omenjeni lokaciji so združili vse sv...

Kranj / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Poseben račun za proračunski sklad CERO

Kranj - V prvi obravnavi na februarski seji mestnega sveta je bil Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada CERO. S tem naj bi se na posebnem evidenčnem računu proračuna občine lo...

Kranj / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Selitev Centra za socialno delo Kranj

Kranj - Center za socialno delo (CSD) Kranj se je iz lokacije na Slovenskem trgu preselil v prostore na Koroško cesto 19 v Kranju, v novo stavbo poleg Gimnazije Kranj. V drugem i...

Gorje / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Z evropskim denarjem do pešpoti

Dolgoletna želja Gorjancev je varna pešpot med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami do Krnice, gradnja pa bi jim s pomočjo evropskih sredstev lahko uspela, če ne bi nasprotovala dva lastnika zemljišča, zara...

Zanimivosti / sreda, 13. februar 2008 / 07:00

Počastili Valentina Vodnika

Koprivnik v Bohinju - V petek so krajevna skupnost Koprivnik Gorjuše, Kulturno društvo Valentina Vodnika Koprivnik in KUD Valentina Vodnika Ljubljana skupaj priredili slavnost ob...