Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 12. september 2012 / 07:00

Jelovica z rastjo prometa

Skupina Jelovica je lani beležila nekajodstotno rast poslovanja, letos pa zaradi povečanja izvoza do konca leta pričakujejo 15-odstotno rast poslovanja in 25 milijonov evrov prometa.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:14

Strela pobila trop gamsov

Strela je letos poleti na severni strani Kokrske Kočne pobila šest gamsov. Njihova trupla je našel alpinist in lovski čuvaj Davo Karničar.

Volitve 2019 / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:05

Kandidatka SMC je Lidija Ambrož Marčun

Domžale – Kandidatka Stranke Mira Cerarja v Domžalah je 49-letna univerzitetna diplomirana strojnica, nekdanja predsednica KS Radomlje in uspešna podjetnica Lidija Ambrož Marčun iz Radomelj. »Domža...

Zanimivosti / ponedeljek, 15. september 2014 / 14:01

Gobe prišle na svoj račun

Če kdo, potem imajo deževno vreme rade gobe in letošnje poletje so zares prišle na svoj račun. Tole lepotico je naš fotograf ‘ujel’ v občini Cerklje, zagotovo pa je imela v širši okolici š...

Humor / ponedeljek, 15. september 2014 / 13:58

Vizija Župančičeve Lenke

»Oton Župančič je mnogo let pred rojstvom Alenke Bratušek napisal odo Lenka, ki je te dni spet aktualna,« je prepričan slovenski filozof svetovnega slovesa Zlovoj Sfižek.

Škofja Loka / ponedeljek, 15. september 2014 / 13:55

Neurje napravilo za več kot milijon škode

Škofja Loka – Avgustovsko neurje je naredilo veliko škode, zlasti v dolini Hrastnice in v Bodoveljski grapi je bilo veliko poškodb na občinski cestni infrastrukturi (poškodovanih naj bi bilo več ko...