Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / / 16:34

Nove naloge inšpektorata in redarstva

Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIR) Jesenice bo dobil še pravno službo in nalogo koordinacije Civilne zaščite.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 25. november 2018 / 23:22

Marija Vera – namesto nuna vodilna slovenska igralka

V Kamniku se je 22. novembra 1881 rodila igralka, režiserka in pedagoginja Marija Vera s pravim imenom Frančiška Ksavera Marija Eppich, poročena Osten-Sacken. Bila je najmlajša hči Jakoba in Marije...

Žirovnica / nedelja, 25. november 2018 / 23:19

Dom pri izviru Završnice dobil defibrilator

Žirovnica – V žirovniški občini so dobili še en defibrilator, s katerim so opremili Dom pri izviru Završnice. Denar za nakup je zagotovila Občina Žirovnica iz proračuna. V občini je tako sedaj že d...

Mengeš / nedelja, 25. november 2018 / 17:14

Obnovili Kolodvorsko cesto

Mengeš – Na Kolodvorski cesti v Mengšu je občina v sodelovanju z JKP Prodnik obnovila komunalne vode v dolžini sto metrov. Zamenjali so vodovod s hišnimi priključki ter opravili pregled stanja kana...

GG Plus / nedelja, 25. november 2018 / 17:12

Rudolf Maister, Sto let severne meje

»Da, nekaj je treba storiti. Gotovo je, da politični voditelji v narodnem svetu niso sposobni in zaradi strankarske razcepljenosti in medsebojnega nezaupanja in mržnje nič ne zmorejo. Vsega tega ne...

GG Plus / nedelja, 25. november 2018 / 17:08

Invalidka, ki znova študira in vstopa v lokalno politiko

Ana Urbanec je tridesetletnica z Zgornje Bele. Že celo življenje je na invalidskem vozičku, kar pa je ne ovira pri uresničevanju njenih želja in ciljev. Pred kratkim si je zastavila novega: vpisala je...