Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranjska Gora / sreda, 22. junij 2016 / 13:49

Spominsko srečanje v Ratečah

Ponosni, da so pred petindvajsetimi leti z razumnimi dejanji ohranili življenja in brez žrtev dosegli umik jugoslovanske vojske iz Zgornjesavske doline.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 8. december 2018 / 13:09

Avstrijci gradijo, pri nas se zapleta

Gradnja druge cevi predora Karavanke se na slovenski strani očitno še ne bo kmalu začela.

Nasveti / sobota, 8. december 2018 / 13:05

Pokvarjeno oko

Iz Berlina prifrčijo prvi novoletni pozdravi, a na njih ni novoletnih okraskov, tudi napisa Frohe Weihnachten ne. Skrivnostno zre vame prelepa ženska, ki vabi na Muzejski otok. Za popolno razglašen...

GG Plus / sobota, 8. december 2018 / 13:04

Zgodba kot ulita

Zakaj »zgodba kot ulita«? Zato, ker je to zgodba velike livarske družbe LTH Castings, ki ima svoj sedež v Škofji Loki. Zajema njen razvoj od podjetja Motor, ustanovljenega leta 1948, osredotoča pa...

Zanimivosti / sobota, 8. december 2018 / 12:58

Ni zime za Eskime

Ni zime za Eskime, bi lahko zapisali pod fotografijo, ki je bila v nedeljo posneta na Pokljuki na tekmi biatlonskega svetovnega pokala. Da so temperature za ta čas visoke, je očitno želel pokazati...

GG Plus / sobota, 8. december 2018 / 12:57

Vodiška Johanca, verska sleparka

V Repnjah pri Vodicah se je 4. decembra 1885 rodila verska sleparka Ivana Jerovšek, ki so jo začeli imenovati Vodiška Johanca. Če je njeno igrano krvavenje v tistem času pomenilo priložnost za spop...