Marija Stepanova, Z one strani, prevedli Urša Zabukovec, Aleš Učakar, Aljaž Glaser, Beletrina, Ljubljana, 2024, 184 strani

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno izmed mnogih in da se od drugih ni ločevalo ne po dobrem ne po slabem glasu, da ni imelo kakšnih posebnih razlogov, zaradi katerih bi menilo, da na sebi nosi kakšen poseben pečat, da ni takšno kot vsi, in prav ta neopaznost je, če dobro pomisliš, dar usode, ki ga na svoji poti ne gre izgubiti. In kot dobro vedo tisti, ki jih je ta pečat kdaj zatrl, morda celo zmečkal, ni nič razveseljivega v tem, da si izjema, o kateri pripovedujejo pravljice in pišejo kronike – da si del skupne tragične zgodovine, ki te nenehno sili v to, da lastno življenje primerja z zgodovinskim obstojem nekega kolektiva, ki mu neprestano rastejo novi repi in zobki, kolektiva, s katerim si neločljivo povezan – kot da bi bil del pradavne živali, večglave, podobne zmaju, a ki je veliko manj zmožna poskrbeti zase kot pa zmaj. Naj se še tako ženeš, si še tako prizadevaš, da bi se oddaljil od skupnega imenovalca, bodo o tebi razmišljali kot o delu celote, o predstavnici množice, in če si boš dovolila kakšen eksces, obstaja velika verjetnost, da bo prešel v zgodovino kot vedenje, tipično za takšne, kot si ti, kot nekakšna vrstna značilnost, ki bo zunanjemu opazovalcu omogočala priti do nujnih sklepov, od katerih bo, če bo prišlo do soočenja, odvisno preživetje – tvoje, tvojih potomcev in vseh tebi podobnih. Zato ne čudi, da sta za mišje ljudstvo, za vekomaj prestrašeno ter pripravljeno na samozaščito in samožrtvovanje, značilna tudi visok, tako rekoč moralen duh ter nizka toleranca do tistih svojih predstavnikov, ki ne živijo po pravilih, ki mislijo, da so se časi spremenili, da je nevarnost mimo in da lahko živijo, kakor se jim zahoče, ne da bi ob tem razmišljali o skupni varnosti. Prav tako ne čudi to, da se – kot bo bralec izvedel na koncu zgodbe Franza Kafke o pevki Jožefini – mišja družba odpoveduje zapisovanju svoje lastne zgodovine.« (str. 125–126)

Gornji odlomek je iz enega od desetih esejev v tej knjigi. Napisala jih je ruska književnica Marija Stepanova, rojena 1972 v Moskvi, zdaj živi v Nemčiji. Je avtorica 12 pesniških zbirk in številnih esejev. »Zrak je gost od prisotnosti tistih, ki so bili tu pred nami: rada bi, da bralec začuti njihovo prisotnost.« In tako začutimo prisotnost osebnosti, o katerih piše. In to so W. G. Sebald, Marina Cvetajeva, Susan Sontag, Martha Gellhorn in drugi. Branje za književne sladokusce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / sreda, 2. februar 2011 / 07:00

Gulliverjeva potovanja

Čarobna dežela. Pustolovska komedija epskih dimenzij. Kam lahko skromnega uradnika pripelje želja po odkritju skrivnosti Bermudskega trikotnika ...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 17:41

Z glasbo v novo leto

Prehod v novo leto v Škofji Loki je bil glasbeno barvit: na Starološkem trgu, kjer bodo danes nastopile Grudnove Šmikle, se je predstavila družina Hawlina, iskriv koncert Uroša Perića in Primoža Graši...

Šport / torek, 6. januar 2015 / 16:49

Čebaškova odlično začela, slabše nadaljevala

Kranj – Minuli konec tedna se je s tekmo v Oberstdorfu začel 9. Tour de ski za smučarske tekače in tekačice. Na uvodni tekmi, trikilometrskem prologu, je Alenka Čebašek (TSK OGP GRAD Bled) osvojila...

Razvedrilo / torek, 6. januar 2015 / 15:27

Brez labodov ne gre

Zmagovalec priljubljenega jesenskega kuharskega šova Valerio Lutman iz Šempetra pri Gorici je kuhal na Gorenjskem. Tokrat se je v Kranjski Gori z menijem s štirimi hodi predstavil prvič.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Anine jaslice se rojevajo

Ana Korenč iz Virmaš oblikuje jaslice iz gline že dvajset let, ko je zaradi bolezni ostala doma. Njene jaslice so tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.

GG Plus / torek, 6. januar 2015 / 15:25

Marsikaj že zdaj zmorejo same

V decembru se je zaključil zanimiv enoletni projekt Program spodbujanja socialne vključenosti žensk – državljank tretjih držav na območju Kranja – Zmorem sama. Poudarek so dali znanjem, ki povečujejo...