Kujejo podjetnost

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 29. julij 2023 / 15:05

Z Nives Justin in Andražem Šilerjem, ki skrbita za vodenje in razvoj Kovačnice, smo se pogovarjali o tem, kaj ponujajo mladim podjetnikom, zakaj bi bilo treba krepiti podjetniško miselnost in kako spodbudno je podjetniško okolje pri nas.

Kranjska Kovačnica je sodelavni prostor in podjetniški inkubator, ki pod okriljem BSC Kranj – Regionalne razvojne agencije Gorenjske deluje že dobrih sedem let, od lanskega leta v prostorih nekdanje kranjske pošte, ki jo je za ta namen odkupila Mestna občina Kranj.

Kako se je Kovačnica doslej izkazala pri spodbujanju lokalnega gospodarstva in podjetniškega okolja?

N. J.: V tem času smo prehodili dolgo pot. V naših začetkih smo bili zgolj sodelavna skupnost in takrat so k nam hodili podjetniki, ki so se doma počutili izolirani in so zato raje prihajali v k nam. Sčasoma smo tudi z uspešnim črpanjem sredstev EU in državnih sredstev zgradili podporni sistem, ki je na voljo uporabnikom. Tako imamo danes Kovačnico Junior, skozi katero se osnovnošolci lahko prvič srečajo s podjetništvom, najemnikom nudimo prostor, mentoriranje in celo vrsto drugih ugodnosti, hkrati pa kot BSC Kranj pokrivamo tudi že uveljavljena in velika podjetja. Skratka, v dobrih sedmih letih delovanja nam je uspelo zgraditi razvejano mrežo podjetnikov vseh spektrov in v vseh obdobjih rasti, v Kovačnici pa so svojo pot začela nekatera zanimiva in inovativna podjetja. Denimo Coffeemama, ki ponuja vitaminsko kavo z manj kofeina za nosečnice …

A. Š.: Zanimiva je tudi zgodba Luka Omahna, ki je v Kovačnici začel prve korake s svojim kolesarskim servisom in potrjuje, da se za podjetniško pot lahko odločimo tudi po štiridesetem letu in da pri nas ideje ne razvijajo zgolj dvajsetletniki. Podobnih primerov pa je še veliko.

Kaj podjetniki dobijo v Kovačnici?

A. Š.: Mislim, da nas odlikuje pristop, narejen po meri. Z vsakim se pogovorimo in poskušamo izvedeti, kakšne so njegove želje in pričakovanja. Nudimo pomoč pri pridobivanju sredstev, ki so na voljo podjetnikom. Marsikdo potrebuje pravni ali računovodski nasvet, velikokrat pa do izraza pride naša mentorska mreža.

Je bližina Ljubljane za podjetništvo v Kranju prednost ali ovira?

N. J.: Na ta račun nam morda v Ljubljano, kjer je podjetniško podporno okolje bolje razvito, »pobegne« kakšno od mladih zagonskih podjetij, a seveda sodelujemo z ljubljanskimi inkubatorji in podpornimi institucijami. Ne nazadnje je za razvoj podjetja pomembno, da dobi najboljšo podporo, pa naj bo to kjerkoli že.

A. Š.: Tudi mi naše uporabnike spodbujamo, da pogledajo, kaj jim je na voljo tudi drugod in kje lahko najbolje razvijejo svoj potencial. Vsaj na Gorenjskem pa nam ni blizu le Ljubljana, temveč tudi Celovec, kjer imajo odlične programe, poleg tega takšno čezmejno udejstvovanje lahko odpre vrata na dobro razvit avstrijski trg z veliko kupno močjo in naprej v Nemčijo.

Imate tudi programe za osnovnošolce. Se vam zdi pomembno, da se že mladi spoznajo s podjetništvom?

A. Š.: Vsekakor. Če starši nimajo stika s podjetništvom in tega znanja ne dobijo v šolah, potem tudi otroci ne bodo razvili podjetniške miselnosti. Tako smo začeli pripravljati delavnice, na katerih otroci skozi različne naloge spoznajo podjetništvo. Odzivi med otroki so odlični, pa tudi starši so nam omenili, da se doma zaradi tega več pogovarjajo o tem, kako se zasluži denar in da to ni nekaj samoumevnega.

N. J.: V prihodnje se želimo še bolj odpreti mladim, v načrtu pa imamo tudi organizacijo podjetniškega tabora, na katerem se bodo lahko mladi intenzivneje spoznali s podjetništvom. Želimo namreč okrepiti podjetniško miselnost in s tem tako otrokom kot staršem pokazati, da je podjetništvo nekaj dobrega.

Kako spodbudno se vama zdi okolje v Sloveniji za podjetništvo?

A. Š.: Odnos do podjetništva se spreminja na bolje. Ko smo začeli izvajati podjetniške krožke za mlade, smo v kakšni šoli dobili odgovor, da podjetništvo ni za osnovnošolce, zdaj se to spreminja. A na ravni države smo še vedno precej togi, še posebno če se primerjamo z državami Vzhodne Evrope, na katere smo nekdaj gledali nekoliko zviška, danes pa nas recimo Češka ali baltske države v tem pogledu precej prehitevajo.

N. J.: Še vedno smo zelo birokratska država z nestabilno gospodarsko zakonodajo. Na visoko obdavčitev plač podjetniki opozarjajo že dolgo, prav tako nismo implementirali številnih ukrepov, ki bi pomagali krepiti podjetništvo. Za nameček se zakonodajni okvir hitro spreminja, kar vnaša dodatno zmedo. Na žalost tudi v medijih še vedno velikokrat beremo o negativnih podjetniških zgodbah, manjkrat pa o pozitivnih, čeprav je teh ogromno.

A. Š.: Veliko je iniciativ, ki pa niso ciljno usmerjene. Lahko bi imeli manj spodbud in subvencij, če bi na drugi strani podjetnikom olajšali delovanje na računovodski in zakonodajni strani ter jih davčno razbremeniti, da bi lažje poslovali.

Kako se mlade generacije podjetnikov razlikujejo od starejših?

N. J.: Mladi imajo trajnost zapisano že v DNK. Razlike so tudi v spletnem pristopu. Če smo se pred nekaj leti pogovarjali o pomenu spletne strani, danes vsi izhajajo iz prepoznavnosti na socialnih omrežjih.

A. Š.: Imajo pa tudi bolj zdrav odnos do dela. Veliko jim pomeni urejeno delovno okolje in ravnotežje med delom in prostim časom. Hkrati pa so morda premalo potrpežljivi, zelo hitro želijo priti do rezultatov.

Kaj Kovačnica najbolj potrebuje, da bi lahko delovala še bolje?

N. J.: Tako kot podjetniki tudi mi potrebujemo več stabilnosti in predvidljivosti, da bomo lažje zagotavljali denar za delovanje. Od države si želimo tudi dolgoročne strategije, torej kaj želimo na področju podjetništva doseči in kje želimo biti čez deset let.

A. Š.: Se strinjam. Potrebujemo stabilnost in predvidljivost. Da se stvari ne spreminjajo vsako leto ali z vsako vlado.

Za vami je sedem »kovaških« let. Kje vidite Kovačnico čez naslednjih sedem?

N. J.: Prepričana sem, da bomo še naprej temelj podjetniškega podpornega okolja na Gorenjskem, hkrati pa se bomo decentralizirali, torej vzpostavili več izpostav po Gorenjskem. Želimo si, da bi vzgojili tudi podjetje, ki bo generiralo milijon evrov letnega prometa.

A. Š.: Želim si, da bi prišli v čim več šol, mlade spravili v naše programe in prispevali k dvigu podjetniške kulture. Skratka, Kovačnico vidim kot generator sprememb, skozi katerega bomo krepili zavedanje, da je podjetništvo nekaj pozitivnega za družbo. Tega se moramo čim prej začeti zavedati vsi.