Melhijor Verdel (1936–2021) na eni od prireditev v dvorani občinske hiše v Borovljah

Slovo samozavestnega Slovenca

V nedeljo, 5. decembra, popoldne so na boroveljskem pokopališču pokopali 86-letnega Melhijorja Verdela, samozavestnega in zavednega Slovenca, ki se je trudil in uspeval, da so bili Slovenci in slovenščina prisotni v javnem in političnem življenju občine Borovlje. Rojen je bil 3. januarja leta 1936 na Rarijevi kmetiji v Koprivni pod Peco, od koder se je najprej preselil v okolico Železne Kaple, nato pa v Borovlje, kjer sta z ženo Romano ustvarila dom in družino s tremi otroki: Romanom, Ireno in Marjanom.

Melhijor je v Slovencem neprijaznem času kot Slovenec pogumno stopil v javno in nato tudi v politično življenje v občini Borovlje. Prepričan je bil, in to je pogosto ponavljal, da bodo Slovenci na Koroškem imeli le to, kar si bodo sami priborili. Sam od sebe jim nihče ne bo ničesar dal. Skoraj šestdeset let je bil član in tudi predsednik upravnega odbora posojilnice v Borovljah in član vodstva centralne Slovenske posojilnice in banke v Celovcu. Od otroštva naprej se je navduševal nad kulturno dejavnostjo, tudi zaradi prepričanja, da je kultura bistvena za ohranitev slovenskega naroda in njegovega jezika v deželi. Desetletja sta bila s soprogo člana Slovenskega prosvetnega društva Borovlje, sam Melhijor pa desetletja tudi predsednik. Njegova zasluga je, da je društvo leta 1989 kupilo poslopje nekdanje Slovenske posojilnice in hranilnice pri Cingelcu na Trati pri Borovljah in v njem uredilo društvene prostore z dvorano ter prostori, ki spominjajo na delovanje nekdanje hranilnice. Cingelc, v hiši je bila pred ustanovitvijo posojilnice v začetku 19. stoletja gostilna s postajališčem furmanov na potovanju po desnem bregu Drave od Borovelj skozi Šmarjeto do Žitare vasi, je postal središče kulturnega delovanja Slovencev v boroveljski občini in širše.

Aktivno je vstopil tudi v svet lokalne politike. Kot kandidat samostojne slovenske liste je bil več mandatov občinski odbornik. Znal se je postaviti za svoje volivce. Ker občinski svet pred dvema desetletjema ni ustanovil dvojezične skupine v občinskem vrtcu, so Slovenci ustanovili svojega z imenom Jaz in ti. Vsako leto je bilo za varstvo v njem vedno večje zanimanje, tako da so se morali odločiti za povečanje, vendar brez izdatne pomoči občine.

Očetovo delovanje v lokalni politiki in kulturi nadaljujejo otroci, še posebej Roman, ki je občinski odbornik in tudi na Koroškem in pri nas poznani glasbenik. Ustanovil je glasbeno skupino Drava in je tudi vodja Slovenske glasbene šole, ki je zadnja leta del Glasbene šole dežele Koroške.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sreda, 20. april 2011 / 07:00

Dekle in kmet iz domače vasi

Na razstavi izbranih portretov Ivana Groharja bo na ogled 32 njegovih del v različnih tehnikah in formatih, med njimi dve izmed njegovih zgodnejših del, ki jih je ustvaril v študijskih letih: Dekle iz...

Objavljeno na isti dan


Kronika / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Ropov skoraj trikrat več

Večino ropov na Gorenjskem še vedno izvedejo slovenski državljani, se pa tudi tu že pozna ukinitev notranje državne meje, ugotavlja vodja gorenjskih kriminalistov Simon Velički.

GG Plus / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Bila je iskra, kot bi se že dolgo poznala

Zakonski par Maja Hribernik in Oto Pestner, violinistka iz glasbene družine Hribernik in profesorica violine v Glasbeni šoli Kranj ter legendarni pevec, ki je letos praznoval 40-letnico glasbenega ust...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Koledar traktorjev pri Kmečkem glasu

Ljubljana – Pri časopisno založniškem podjetju Kmečki glas so tudi letos izdali koledar z motivi traktorjev. Koledar meri 50 krat 50 centimetrov in je s fotografijami različnih t...

Gospodarstvo / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Zbornico čaka veliko dela

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je nakazal smernice delovanja v novem letu in ukrepe za premagovanje recesije.

Bled / nedelja, 4. januar 2009 / 07:00

Negotovost je največji dejavnik stresa

Bled – Na nedavnem srečanju gorenjske in blejske LDS z dr. Slavkom Ziherlom, podpredsednikom stranke in uglednim psihiatrom, smo sogovornika vprašali o tem, kakšna so njegova pri...