Po sneženju ne hodite v gore

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Nasveti / petek, 10. december 2021 / 22:05

Zasnežene gore zahtevajo bistveno drugačno pripravo na obisk kot poleti, zima v hribih pa skriva tudi veliko pasti – ena največjih so snežni plazovi, opozarjajo na Planinski zvezi Slovenije.

Velika planina – Planinska zveza Slovenije (PZS) je v sredo pripravila novinarsko konferenco o trenutnih razmerah v gorah in gibanju po zasneženih terenih, zaradi česar smo se novinarji skupaj s strokovnimi sodelavci PZS odpravili na zasnežena pobočja Velike planine.

»V snegu so gore drugačne, zato je še posebej pomembna dobra priprava na turo, poznavanje in pravilna uporaba opreme ter poznavanje specifike v gorah. Poti so v zimskem času praviloma pod snegom, prav tako so v mnogo primerih pod snegom tudi markacije, oznake so lahko zamedene. Ob tem moramo upoštevati, da trasi poti, ki je sicer vrisana na zemljevidu ali jo imamo v navigaciji, ne velja slepo slediti. Oceniti je treba snežne oziroma plazovne razmere in šele v primeru, da je ocena tveganja nizka, sledimo vidni točki vzpona ali kompasu in zemljevidu ali navigacijski napravi,« je opozoril podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje Martin Šolar ter dodal, da zimski obisk gora zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte koče in specifične snežne razmere, zato odhod v gore pozimi zahteva natančno načrtovanje, pridobivanje informacij s terena, ustrezno opremo in znanje njene uporabe.

Nevarnost snežnih plazov je velika

Kakšna naj ta oprema bo, je predstavil strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi: obleči se moramo v več plasteh, naša obutev naj bo nepremočljiva (visoki čevlji in v snegu gamaše), ne pozabimo na kapo in rokavice, cepin, dereze in čelado, ob obisku visokogorja tudi plazovni trojček. V našem nahrbtniku morajo biti tudi sončna očala, čelna svetilka, rezervne baterije, prva pomoč z astronavtsko folijo, ki preprečuje podhladitve, dodatna topla pijača in hrana ter klasičen zemljevid. O trenutnih razmerah v gorah je povedal: »Nevarnost proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino 1400 metrov je tretje stopnje po petstopenjski evropski lestvici oz. znatna, nižje pa druge stopnje. Sneg je napihan, posebej nevarna pa so območja naklonine med 30 do 55 stopinj, kjer zaradi količine snega prihaja do spontanega proženja snežne odeje. Proženje je ob dodatni obremenitvi še toliko pogostejše. Upoštevati je treba tudi podlago, saj je marsikje predhodno že bil sneg, ki je bil pomrznjen, zbit ... Na to podlago je padel nov sneg, ki se sproži že ob manjši obremenitvi. Takšna območja so nevarna predvsem zato, ker je nevarnost težko oceniti. Mesta, kjer je snega manj, pa so nevarna za proženje plazu kložastega snega, saj je v teh dneh prihajalo do izrazitih temperaturnih sprememb. Po podatkih Agencije RS za okolje se tendenca snežnih razmer v naslednjih dneh ne bo bistveno spreminjala in bo sneg zaradi nizkih temperatur ostal suh. Snežna odeja se bo počasi stabilizirala. Ostajala pa bodo nevarna predvsem mesta z napihanim snegom. Zaradi ponovnega sneženja pa se bo nevarnost snežnih plazov povečala. Obisk zasneženih gora je za izkušene posameznike. Potrebno je znanje uporabe zimske opreme, kot so cepin in dereze, sicer sta lahko oba pripomočka smrtno nevarna. Vsak obiskovalec bi moral imeti plazovni trojček, turni smučarji plazovni nahrbtnik. Obiskovanje gora pozimi, kot vidimo danes posameznike, ko se vzpenjajo na Viševnik, Grintovec, tudi na Triglav v derezicah oz. verigah, s palicami rokah ali pa z dvema cepinoma, enim cepinom in brez rokavic ..., je nevarno početje. Takšni posamezniki se niti ne zavedajo svojega početja, da so v nevarnosti in da s 'poučnimi' objavami na družbenih omrežjih v nevarnost spravljajo še druge. Zasnežene gore zahtevajo kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje iz nevarnosti v gorah, vremenoslovja, orientacije, gibanja ... Predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala,« je položil na srce obiskovalcem gora in predvsem to, naj po sneženju z obiskom gora počakamo nekaj dni.

Gorski reševalci iz leta v leto posredujejo pogosteje. Do sedmega decembra 2021 so izpeljali 602 reševalni akciji (medtem ko lani vse leto 485), od tega 29 s smrtnim izidom (lani 33). Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih, je lahko povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 293 planinskih društev.