Gostom postrežejo z zelenjavo, ki ima okus

V Bohinju že dolgo poudarjajo, da brez kmetijstva ni kakovostnega turizma. Zaveze, zapisane v strategijah in dokumentih, zdaj uresničujejo tudi s konkretnimi projekti. Povezavo med bohinjskimi kmeti ter gostinci in hotelirji je vzpostavila lokalna turistična organizacija.

Bohinjska Bistrica – »V Bohinju je – čeprav se v zadnjem obdobju poudarja pomen zelenjave v prehrani – malo tržne pridelave zelenjave, pa tudi poljščin ne prav veliko,« je situacijo pojasnil Branko Ravnik, ki v Turizmu Bohinj vodi projekt povezovanja gostinstva in kmetijstva.

Dobra zelenjava za pošteno ceno

Zato, pravi, je bil prvi korak, ki so ga storili, ta, da so gostince povprašali, kaj bi sploh potrebovali, nato pa predvsem mlade kmete poskušali navdušiti za pridelavo. Ne le zelenjave, že takoj so se navdušili tudi nad pridelavo žit, je povedal.

»S šestimi kmeti smo podpisali dogovor o pridelavi in spomladi na približno dveh hektarih površin posejali ječmen, pšenico, piro, koruzo in krompir, nato pa kasneje na gredah še različne zelenjadnice: zelje, por, čebulo, korenje in veliko različne solate. Junija smo začeli izvajati dobavo, najprej zelja in solate. Že prvi mesec smo gostincem dobavili petsto kilogramov domače bohinjske zelenjave, za katero so kmetom plačali pošteno ceno.«

Zelenjava, ki jo dobavljajo, sicer ni ekološko certificirana, je pa pridelana po načelih ekološkega kmetijstva, je še povedal.

Za usklajevanje in dobavo skrbi Turizem

Pojasnil je še, da gostinci potrebe sporočajo zgolj en dan vnaprej, naslednji dan sledi dobava, ki jo usklajuje Turizem Bohinj. Zelenjavo, ki je ne uspejo prodati hotelom in restavracijam, pa nato ponudijo na stojnicah v Ribčevem Lazu.

»Gostinci pravijo, da je odziv gostov dober. Zadovoljni so, ker je na krožniku hrana, ki ima dober okus,« je še povedal Ravnik.

V Turizmu Bohinj poskrbijo tudi za dostavo in embalažo – lesene zabojčke, ki so vračljivi. In prav tega so gostinci, je povedal Ravnik, še posebno veseli.

Največ pridelanega kupita restavracija Danica in hotel Bohinj, ki sta tudi sicer usmerjena v ponudbo domače hrane.

»Res je bilo žalostno, da je kmetijstvo v Bohinju v preteklosti zamiralo prav zato, ker ni bilo povpraševanja s strani hotelskega turizma. Kmetje so dejavnost opuščali ali jo spreminjali v turistično, zato je bilo težko začeti znova. Vsi smo ugotavljali, da nam manjka nekdo, ki bo povezal kmete in gostince, a gre za zahtevno delo, za katero ga je potrebnega veliko znanja. Zato smo res zadovoljni, da je povezovalno vlogo prevzel Turizem Bohinj in zanjo našel primernega človeka. Smo na dobri poti, z zelenjavo smo odlično začeli in upam, da bomo na podoben način v prihodnje lahko kupovali tudi meso,« je povedal direktor hotela Bohinj Jure Repanšek.

Iz restavracije do pridelovalca

»Gostje seveda opazijo, kaj je na mizi, mi pa poskrbimo, da so na pogrinjkih zapisana imena kmetij, od koder prihaja hrana. Kmetje povedo, da gostje iz hotela pogosto kasneje pridejo do njih in kaj od tistega, kar so pokusili v naši restavraciji, kupijo tudi za domov. To je pravi butični turizem,« še dodaja Repanšek.

Marija Žvan s kmetije Pr' Vandrovc v Bohinjski Bistrici je zadovoljna s tovrstnim povezovanjem. »Ker nas je Turizem Bohinj povabil k sodelovanju, smo se odločili, da letos po petdesetih letih spet posejemo pšenico za svojo krušno moko. Imamo še njivo krompirja in nekaj zelenjave. Sama že vrsto let pridelujem tudi bohinjsko koruzo trdinko, iz katere si lahko skuhamo žgance, po drugi strani pa naši gostinci iz nje pripravljajo različne tradicionalne in sodobne jedi. S prodajo tako ni težav, gostinci moko večinoma pokupijo, sama pa sem turistična vodnica in na delavnicah svojim gostom pokažem, kako se zrnje zmelje v moko, in jih naučim skuhati žgance.«
Kot je pojasnila, se je letos odločila, da posadi tudi nekaj zelenjave, predvsem solato, buče in kumare, poskusno pa tudi nekaj rdeče pese in pora.«

Z njive naravnost v kuhinjo

Tudi ona pove, da potrošniki znajo ceniti in poiskati kakovostno doma pridelano hrano. »Kupci nas seveda pogosto sami poiščejo. Bohinj je dobra turistična destinacija in tudi na ta račun imamo kar nekaj stalnih strank. Tudi tistih, ki v Bohinju počitnice preživljajo v svojih objektih. Očitno smo z gostinci v Bohinju uspeli skleniti dober kompromis, da za dobro ceno dobijo dobro hrano. In svežo,« je še dodala. »Poglejte, ravnokar sem prišla na njivo, ker sem pred dobre pol ure dobila naročilo za osem kilogramov solate in zabojček bučk. V nekaj urah bo ta zelenjava že v hotelski kuhinji.«