Vonj po morju in borovcih

Kanjon Vrženica (202 m n. m.) – Otrok Krk ima odlično infrastrukturo kolesarskih in pohodniških poti. Pohodniške poti so različno zahtevne, med zahtevnejšimi je vzpon po kanjonu Vrženica v bližini Baške.

Jesen ni čudovita le v visokogorju, temveč tudi v morskih krajih. Danes bomo obiskali otok Krk in se povzpeli po kanjonu Vrženica. S svojo raznolikostjo in odlično skalo me je spominjal na Malo Paklenico, le da je videti pomanjšan. Kanjon leži v bližini Baške, do tja vodi čudovita markirana planinska pot. Vzpon je ponekod tehnično zahtevnejši, saj preplezamo skalne skoke od dveh do štirih metrov, ki jih odlikuje odlična skala. Gremo? Pa pojdimo!

Čez mejni prehod Jelšane se zapeljemo na Hrvaško in po avtocesti nadaljujemo do odcepa za otok Krk. Vožnja čez most je brezplačna. Zapeljemo se na skrajni jug otoka do Baške, kjer nadaljujemo proti nudističnemu kampu Bunculuka. Odcep za kamp je levo, mi pa zavijemo desno navzdol in na začetku centra Baške parkiramo na urejenem, plačljivem parkirišču. Po sprehajalni poti nad morjem gremo v smeri kampa Bunculuka. Hodimo tik nad morjem, za našim hrbtom se odpira pogled na zaliv Baške z vrhom Bag na skoraj skrajnem delu polotoka. Vhod do kampa ločujejo vrata. Vstopimo v kamp in na drugi strani plaže nadaljujemo proti Vrženici. Hodimo po skalnati obali, le nekaj metrov nad morjem, po ostrih apnenčastih skalah. Vzpenjamo se in spuščamo; vsak spust nas pripelje v še lepši zaliv. Po približno dveh kilometrih dosežemo zaliv Vrženica, kjer najdemo na skali rumen napis Vrženica in začnemo hojo v kanjon. Začetek poteka po široki poti, po dnu suhega kanjona. Obdajajo nas skale in borov gozd. Oddaljujemo se od morja in struga kanjona počasi zavija v desno, ko zagledamo skalo z napisom Franz Ehrle Weg (dvomim sicer, da je to kakšno uradno poimenovanje!), struga se zoži. Občasno preplezamo kakšen skalni skok, a nihče ni višji od treh ali štirih metrov. V primeru, da kanjon obiščemo z otroki, bi tukaj svetovala varovanje. Kanjon vijuga, malce levo, malce desno. Hoja je uživaška. Po približno eni uri hoje dosežemo razpotje; desno se nadaljuje markirana pot do Vele Luke, mi pa zavijemo levo proti Lubininskemu gozdu. Kanjon se sicer nadaljuje še naprej, proti Mesečevemu platoju, a je videti precej težje prehoden in zaraščen.

Ob suhozidinah, ograjah iz skal in kamenja, nadaljujemo sprehod do Lubinina (Šume), 202 m n. m. Ko hodimo po teh poteh, imamo občutek, kot bi se sprehajali po nekakšnih ozkih primorskih uličicah. Z Lubinina (Šume) se začnemo spuščati, nato sledi prečenje na rob, kjer se nam odpre pogled na Baško in kamp, kjer je bilo naše izhodišče. Precej strmo se spustimo do steze, kjer je razpotje, kjer smo prej zavili proti morju do obale, tokrat pa gremo desno, obhodimo še pot ob ograji kampa in že smo na parkirišču, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 202 m
Višinska razlika: 202 m
Trajanje: 3–4 ure
Zahtevnost: 4 / 5