Obnova doma pred oviro visokih cen

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 24. julij 2023 / 10:20

Razmere na nepremičninskem trgu so cene v zadnjih letih pognale v nebo, lastno stanovanje ali hiša pa je postalo še toliko težje dosegljiva želja številnih mladih in drugih, ki želijo rešiti stanovanjsko vprašanje. A iskalci prve stanovanjske nepremičnine niso edini, ki si belijo glavo zaradi visokih cen. Med njimi so tudi lastniki nepremičnin, ki so potrebne prenove.

Podatki Statističnega urada kažejo, da velika večina Slovencev živi v stavbah starejšega letnika – 43 odstotkov jih je bilo zgrajenih pred letom 1970, v sedemdesetih in osemdesetih letih pa je bilo zgrajenih še dodatnih 36 odstotkov stanovanjskih nepremičnin. Več kot štirje od desetih Slovencev torej živijo v vsaj petdeset let stari stavbi, osem izmed desetih pa v vsaj trideset let stari nepremičnini. Precejšnja verjetnost je, da bo v nekaj deset let stari hiši slej ko prej treba zamenjati strešno kritino, okna ter objekt energetsko sanirati in tako zmanjšati toplotne izgube.

Ob zasledovanju podnebne nevtralnosti si za tovrstne obnove prizadeva tudi EU, ki zasleduje cilj zmanjševanja končne porabe energije. Letos sprejeta direktiva o energijski učinkovitosti stavb tako predvideva, da naj bi bile vse nove stavbe od leta 2028 naprej brezemisijske, energetsko učinkovitost pa bo v določenih primerih treba izboljšati tudi pri starejših gradnjah.

Tovrstne obnove pa ob trenutnih cenah gradbenih del in materialov lahko kaj hitro dosežejo tudi vrednost manjšega stanovanja. Zgolj menjava strešne kritine ali izgradnja fasade na stanovanjski hiši kaj hitro stane več kot eno povprečno letno plačo, ob tem pa ni odveč dodati, da večina Slovencev zasluži manj. Obnova je torej za marsikoga težko dosegljiv strošek, investicije pa dodatno zavirata rast cen materialov in stroškov dela ter tudi obrestnih mer kreditov. Nekateri trgovci z gradbenim materialom tako že nekaj časa opažajo zmanjšanje prodaje končnim kupcem, kar je prav tako znak, da se manj odločamo za obnove doma.

Za obnove in drugo pomoč pri zmanjševanju energetske potratnosti je torej nujna pomoč v obliki subvencij in drugih spodbud. Ravno pred dnevi je eno takšnih objavil Eko sklad, ki občanom ponovno ponuja kreditiranje okoljskih naložb z obrestnimi merami, ki so ugodnejše od tistih, ki bi jih bili deležni pri komercialnih bankah. Predvsem za najranljivejša gospodinjstva pa bodo za izhod iz energetske revščine dobrodošla tudi nepovratna sredstva in druge oblike pomoči in spodbud.