Delo na soncu naj bo varno

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Slovenija / četrtek, 20. julij 2023 / 06:43

Delo na prostem poleti ob daljši izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju in vročini predstavlja tveganje za zdravje delavcev. Kako preprečiti ali vsaj omiliti posledice?

Kranj – S kampanjo Varno delo na soncu Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana ozavešča delodajalce in delavce o pomenu zaščite pred UV sevanjem in vročino pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost soncu je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka; vsako leto zboli več kot tri tisoč ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko več kot šeststo. Tveganje predstavljajo tudi visoke temperature. »Z ustrezno prilagoditvijo delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov lahko preprečimo ali vsaj omejimo negativne vplive sončnega sevanja in vročine na zdravje delavcev,« so poudarili na inštitutu.

Zgodnejši začetek dela

V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v štirih opoldanskih urah. Ob tem so omenili zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj, kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oz. senci. Zelo učinkovit ukrep je oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori. »Delavcem je treba omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo,« so svetovali. Po priporočilih naj bi delavci pri fizičnem delu na prostem spili kozarec tekočine na vsakih 15 do 20 minut oz. od šest decilitrov do enega litra na uro oz. po potrebi.

Pokrivala in zaščitna krema

Obleka za delo na prostem naj vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje, a dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV sevanja. »Z izobraževanjem, opozarjanjem in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci ta priporočila upoštevajo,« so poudarili na inštitutu. Med varovalno opremo so navedli še pokrivala z dodatkom za zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen ter sončna očala z zaščito pred sevanjem UVA in UVB. Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. »Kremo je treba na debelo nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu in nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa še pogosteje.«

Večje tveganje za nezgode pri delu

Kot so pojasnili, so sončne opekline le kratkotrajni vidni znak poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV sevanju. Poškodbe kože namreč nastajajo tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja in nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka. Sončno sevanje lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki ogrozijo vid (npr. siva mrena očesne leče). Delavce na prostem ogroža še dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, še zlasti v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih celo do vročinske kapi. Poveča se tudi tveganje za nezgode pri delu.

Priporočila o varnem delu na soncu so dostopna na spletni strani: http://www.cilizadelo.si/varno-delo-na-soncu.html.