Velika škoda v gozdovih
Veter, ki je pihal prejšnji teden, je po prvih ocenah na blejskem gozdnogospodarskem območju podrl, polomil ali kako drugače poškodoval od trideset do štirideset tisoč kubičnih metrov drevja, na kranjskem območju pa od dvajset do petindvajset tisoč »kubikov«.
Lastniki oziroma izvajalci del lahko sečnjo začnejo takoj, predhodno ne potrebujejo odločbe zavoda za gozdove, o začetku del pa morajo obvestiti svojega revirnega gozdarja.
Martin Umek poudarja, da morajo lastniki gozdov pohiteti s sanacijo poškodovanih gozdov, saj so vremenske in prehranske razmere idealne za še večji razmah podlubnikov. Ker so v bližnji okolici – v Avstriji, Italiji in ostalih delih Slovenije – velike količine poškodovanega lesa, pričakuje tudi padec cen lesa.
Kranj, Bled – Neurje, ki je prejšnji teden pustošilo v velikem delu Slovenije, je povzročilo škodo tudi v gozdovih. Po grobih ocenah in hitrem pregledu stanja je veter v državi podrl, polomil ali kako drugače poškodoval 150 tisoč kubičnih metrov drevja, natančnejši podatki pa bodo znani v prihodnjih dneh. Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je največ škode v gozdovih v severni in vzhodni Sloveniji.
Kranj: najhuje v dolini Kokre
Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je veter po prvi oceni poškodoval od 20 do 25 tisoč kubičnih metrov drevja. Podrta in poškodovana so posamezna drevesa tako iglavcev kot listavcev, šopi dreves in tudi sestoji. Najbolj so poškodovane smreke, ker imajo plitve in krhke korenine.
Kot je povedal Martin Umek, vodja kranjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, je večja škoda v dolini Kokre, kjer je na zelo zahtevnih terenih po prvi oceni sedem tisoč »kubikov« poškodovanega drevja. Poškodovano drevje je na območju Jezerskega, Kokre, Preddvora, Podbrezij, pogorja Krvavca, v okolici Tržiča, Kranja, Šenčurja, Cerkelj, Zgornje Besnice ter Jamnika pa tudi na Jelovici z obrobjem (Selška dolina do Sorice). V Poljanski dolini so poškodovana le posamična drevesa. Na širšem območju Kranja je drevje lokalno oklestila tudi toča oziroma sodra.
Veter je podiral drevje tudi na gozdne in deloma tudi javne ceste in s tem onemogočil njihovo uporabo. Kot je dejal Martin Umek, so na ceste padlo drevje takoj začeli sekati in odstranjevati lastniki gozdov, gasilci in delavci javne komunalne službe. Nekatere ceste je močno deževje tudi »spralo« ali so poškodovane zaradi izruvanih panjev.
Bled: na udaru zlasti Bohinj in Jelovica
Na blejskem gozdnogospodarskem območju je po prvi oceni od 30 do 40 tisoč kubičnih metrov poškodovanega drevja. Kot je povedal Andrej Gartner, vodja odseka za načrtovanje razvoja gozdov v blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, je veter največ škode povzročil na južnem delu gozdnogospodarskega območja, to je na območju od Ukanca, Spodnje Bohinjske doline, Fužinskih planin, Jelovice in Lipniške doline. Na območju Kranjske Gore in Pokljuke ni hujših posledic vetra, poškodovana so le posamezna drevesa.
V gozdovih, kjer smreke zaradi posledic lubadarja že ni več, je več poškodovanih listavcev, drugje so poškodovani tudi iglavci. »Poškodovano in oslabelo drevje predstavlja novo nevarnost za razmah lubadarja, še zlasti v primeru, če lastniki poškodovanega drevja ne bodo pravočasno pospravili,« je dejal Andrej Gartner in dodal, da so ekipe gozdnih delavcev minuli konec tedna odstranjevale podrto drevje na gozdnih cestah, tako da je zdaj večina cest že prevozna ali bo prevozna v kratkem.
Nevarno delo v poškodovanih gozdovih
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije bodo pregledali poškodovane gozdove in označili poškodovana drevesa za posek, obvestili lastnike gozdov ter jim podali usmeritve za sanacijo. Pri pregledu poškodovanih gozdov bodo dali prednost območjem, kjer prevladuje smreka, da bi preprečili razvoj podlubnikov in s tem dodatno škodo. V zavodu pozivajo tudi lastnike gozdov, da sami pregledajo svoje gozdove in o poškodovanih drevesih obvestijo pristojne revirne gozdarje. Ker je posek prelomljenih, podrtih ali drugače poškodovanih dreves izredno nevarno opravilo, jim priporočajo, da se sami lotijo sečnje le, če so za to usposobljeni, sicer naj raje najamejo usposobljene gozdne delavce. Pri iskanju izvajalcev jim je lahko v pomoč portal www.mojgozdar.si. Obiskovalce gozdov opozarjajo, da se v poškodovanih gozdovih ne zadržujejo do zaključka sanacije, saj obstaja velika nevarnost padanja visečih in poškodovanih dreves.