Stabilnost ni nikjer ogrožena

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / / 17:53

Nedavna nesreča v Genovi je sprožila tudi vprašanja o varnosti viaduktov na naših avtocestah. Pri Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zagotavljajo, da na nobenem premostitvenem objektu ni ogrožena stabilnost konstrukcije.

Kranj – V Genovi na severozahodu Italije se je pretekli teden med močnim deževjem zrušil večstometrski most Morandi, ki je bil del avtocestnega viadukta Polcevera. Most se je zrušil na železniške tire in stanovanjske bloke ter je pod seboj pokopal 43 ljudi. Ob tem so se marsikomu zastavila tudi vprašanja o varnosti avtocestnih viaduktov pri nas.

Na gorenjskem avtocestnem kraku, ki sega od predora Karavanke do razcepa Koseze v Ljubljani v dolžini približno sedemdeset kilometrov, je po podatkih Darsa 24 viaduktov, katerih skupna dolžina znaša skoraj sedem tisoč metrov. Kot so pojasnili na Darsu, so od vseh viaduktov na našem avtocestnem omrežju zadnje zgradili ravno na gorenjski avtocesti, in so torej najmlajši, in sicer v sklopu gradnje 2,4 kilometra gorenjske avtoceste na odseku Peračica–Podtabor proti Ljubljani, po kateri je promet stekel oktobra 2011. V sklopu tega so zgradili tri viadukte, to je Lešnica v dolžini slabih dvesto metrov, dobrih sto metrov dolg viadukt Ljubno in slabih štiristo metrov dolg viadukt Peračica.

Polovica te avtoceste, torej v smeri Jesenic, je bila zgrajena konec novembra 2007, so pojasnili na Darsu. Najstarejši odsek gorenjske avtoceste je med Naklim in Šentvidom. Dobrih dvajset kilometrov dolg odsek so gradili v letih 1983 do 1985, pri čemer so avtocestni odsek Naklo–Kranj vzhod v dolžini slabih devet kilometrov v popolno štiripasovnico dogradili šele leta 2000. Na tem odseku so v sklopu dograditve dodatnih dveh pasov zgradili viadukt Rupovščica in most čez Kokro v smeri proti Jesenicam, ostale premostitvene objekte pa so zgradili že leta 1985. Najstarejši viadukt na gorenjski avtocesti je tako viadukt Rupovščica iz leta 1985. V okviru glavnega pregleda, ki ga je Zavod za gradbeništvo Slovenije opravil lani, je bilo stanje tega objekta ocenjeno z dobro, so razložili na Darsu. Po starosti potem sledi odsek med Hrušico in Vrbo, ki so ga gradili v obdobju od 1989 do 1993. Na tem odseku, so pojasnili na Darsu, je največ vsaj večjih viaduktov, in sicer kar pet, ki potekajo mimo pobočij Mežakle. Spomladi so se lotili sanacije viaduktov Podmežakla 1 in Podmežakla 2 na smernem vozišču proti Ljubljani, septembra bodo na tem odseku začeli obnovo dveh viaduktov še na drugi polovici avtoceste, torej na smernem vozišču proti Karavankam. »Če izvzamemo predor Karavanke oziroma odsek Karavanke–Hrušica, grajen v letih 1986 do 1991, so potem vsi drugi odseki stari 15 let ali manj, saj so bili zgrajeni oziroma predani prometu od leta 2003 dalje,« so razložili na Darsu.

Na slovenskem avtocestnem omrežju je sicer 193 viaduktov in 228 mostov, pa še vrsta podvozov, nadvozov, predorov in pokritih vkopov. »Med vsemi premostitvenimi objekti je največji in najdaljši viadukt Črni Kal na primorskem avtocestnem odseku. Dolg je 1.065 metrov, višina najvišjega stebra znaša 95 metrov.« Na teh objektih pristojna vzdrževalna služba Darsa enkrat mesečno izvaja tekoče preglede, redne preglede izvajajo vsaki dve leti, glavne preglede pa vsakih šest let. V primeru izrednih dogodkov, kot so potresi, poplave, plazovi in podobno, opravijo tudi izredne preglede. Podrobni pregled pa izvedejo v primeru, da pri rednem ali glavnem pregledu ugotovijo potrebo po izvedbi sanacije objekta in služi kot osnova za projektiranje sanacije. Kot so še pojasnili na Darsu, imajo ta čas v načrtu posodobitev metodologije za spremljanje stanja premostitvenih objektov.