O stranpoteh ljudi in družbe

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 5. julij 2023 / 10:03

Branje za razmislek: biografsko-zgodovinska knjiga Prostovoljec Jacka Fairweatherja in roman Ko imel bi vse Marca Missirolija.

Ljubljana – Pri Cankarjevi založbi sta pred nedavnim izšli dve zanimivi knjigi, ki bosta vsaka na svoj način oplemenitili poletne bralne dni. »Zgodovinska biografija Prostovoljec britanskega novinarja in pisca Jacka Fairweatherja ni ravno poletno branje za na plažo, a se bere neverjetno gladko, kot kakšen roman,« poudarja urednik dr. Aljoša Harlamov; da gre za pretresljivo zgodbo in je še kako pomembno, da se o njej govori v današnjem času.

Član poljskega odporniškega gibanja Witold Pilecki, pred nemško okupacijo vojaški častnik, se po tem, ko izve, kaj se dogaja v koncentracijskih taboriščih, pusti zapreti v Auschwitz, da bi organiziral odpor, predvsem pa zbiral podatke, kaj se tam dogaja. Tvega svoje življenje, da bi o grozotah taborišča opozoril zaveznike, preden bi bilo prepozno. Da bi mu to uspelo, se loti pobega iz taborišča. Organizira jih več, nazadnje uspe tudi njemu. Gre za knjigo o neverjetnem pogumu, vztrajnosti in upanju v rešitev. Knjiga se bere kot vohunska kriminalka, hkrati pa je intimni pogled v razmišljanja glavnega junaka. Po vojni ga je komunistični režim obtožil veleizdaje in kljub prizadevanjem in prošnjam ljudi, ki so vedeli, koliko je naredil za Poljsko, so ga na hitro obsodili na smrt. Njegova zgodba je bila skrita vse do padca Berlinskega zidu. Prostovoljca je prevedla Maja Novak.

Dragan Petrovec, dopisnik RTV Slovenija iz Italije, je prevedel najnovejši roman enega najuspešnejših sodobnih italijanskih romanopiscev Marca Missirolija z naslovom Ko imel bi vse (po romanih Opolzkosti v zasebnosti in Zvestoba je to tretji prevod tega avtorja). Avtor v romanu raziskuje odnose med odraslim sinom in očetom, njuno vnovično zbližanje in življenje, ki ju je oropalo žensk. Sin, ki živi v Milanu, se na začetku poletja vrne v Rimini k ostarelemu in osamljenemu očetu, s seboj pa prinaša zasvojenost z igrami na srečo, natančneje pokrom. Roman odpira širšo razpravo o odnosih med starši in otroki, v ozadju tega pa ljudi spodnjega srednjega sloja vseskozi vodi želja po boljšem življenju, ki bi se mu radi približali tako materialno kot duhovno in emocionalno.