Krajevna samopomoč ali »sekuranc«

Besedilo: Ivan Nograšek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 2. julij 2023 / 16:38

Tunjiške zgodbe (43)

V Tunjicah je že od nekdaj veljalo, da so bili glavni obrtniki v vasi tesarji, mi jim po domače rečemo cimpermani. To velja še danes. Najbolj znani tesarji pa so bili tisti takoj po prvi svetovni vojni. To pa zato, ker so se ukvarjali z vlečenjem zvonov v zvonike in z njihovo montažo. Takrat so verniki množično naročali zvonove, saj so jim prejšnje med vojno pobrali za topovske cevi. Naj povem, da so Tunjiški tesarji zvonove na novo montirali po celi Sloveniji in tudi po avstrijskem Tirolskem. Prav nekje na Tirolskem pa je mojster tesar Janez Vrhovnik videl v neki vasi, da imajo neko organizacijo, ki ji tam rečejo »sekuranc«. To združenje vseh vaščanov poskrbi, da če nekoga v vasi doleti nesreča, največkrat je to požar, morajo vsi drugi člani, saj so to vsi vaščani, poskrbeti, da se oškodovancu čim prej postavi nova streha. To novost so že leta 1897 prenesli tudi v Tunjice. Postavili so odbor iz najbolj poznanih vaščanov in tudi župnika, ki jim je napisal pravila, ki še tudi danes veljajo. Vse to velja že kar dobrih 125 let. Imeli smo kar nekaj hudih požarov. Vedno pa so kmetje radi dali les za ostrešje, mi bajtarji pa smo ga morali posekati in ga zvoziti na žago. Z denarjem od članarine, ki znaša ceno enega kilograma medu ali litra žganja na hišo, pa tudi še dodatno pobranega prispevka pa se je kupila opeka za streho. Članarina je bolj simbolična, saj ko je bila inflacija, nam je ta denar nekontrolirano kopnel. Če pogledamo zadnji primer, ko je strela pobila kmetu tri krave, smo mu takoj kupili tri druge. Tudi ime »sekuranc« se je udomačilo pri nas. Vselej ob novem letu se pobere članarina, ki to samopomoč drži skupaj. Mislim, da je to edina vaška zavarovalnica v naših krajih, ki zelo dobro deluje že kar nekaj rodov, saj je delovala tudi med vojno, ko so prenehale delovati vse druge organizacije. So pa takrat napisali kar stroga pravila, ki so bila namenjena raznim pijancem, če bi zaradi njih prišlo do požara. Sam se spomnim dveh velikih požarov, ko je strela v kratkem času vzela veliko kmečko gospodarsko poslopje, za drugi primer pa ni bil vzrok nikoli pojasnjen. Takoj so tesarji popisali les, ki smo ga zbrali med kmeti. Delali smo vsi v vasi in v dobrem tednu poslopje znova spravili pod streho. Vedno je predsednik naše samo pomoči eden od bolj znanih tesarjev, saj je tesarskega dela ob požaru največ. Res, naš »sekuranc« vedno takoj v potrebi priskoči na pomoč. S tem načinom zavarovanja smo še danes vsi zelo zadovoljni.