Počitnice
Za večino osnovnošolcev in srednješolcev so se že začele letošnje počitnice. Zaslužene in težko pričakovane. Nekateri med njim imajo še kakšen opravek v šoli. V začetku julija in konec avgusta bodo še enkrat pisali kakšen test, odgovorili na nekaj vprašanj ali dopolnili manjkajoče vaje, dokumentacijo in podobno. To ni najhujše, kar se jim lahko zgodi. Šolsko leto se konča 31. avgusta in vse, kar se opravi v tem času, je znotraj dovoljenega in rednega opravljanja šolskih obveznosti. Lastna izkušnja je najdragocenejša šola, je najdražja in zdi se, da se ljudje nekako ne moremo ali nočemo učiti v drugačni šoli. Da bi se le iz teh izkušenj kaj naučili in bi bila ena takšna »zbirka izkušenj« dovolj. Včasih moramo kakšno aktivnost ponoviti večkrat, da jo zares usvojimo. Mnogi že opravljajo počitniško delo, ki ga v današnjih časih zlahka dobijo in so zanj dobro plačani. Dela je trenutno več, kot ga lahko delavci opravijo, torej imajo možnost izbire dela in delodajalca. Vendar se mladim ne mudi tako zelo. Radi gredo na morje, se družijo s prijatelji, udeležujejo se različnih taborov in poletnih delavnic. Kaj pa učitelji in starši? Prav nič manj nismo na koncu leta utrujeni učitelji. Utrujena sem fizično in psihično. Tako kot so dijaki in starši lahko vir navdiha, presenečenja in so starši prijetni, hvaležni, so na drugi strani tudi taki, ki teh značilnosti ne pokažejo, jih ne znajo in ne zmorejo pokazati, nekateri pa jih zagotovo tudi nimajo. Učitelj z leti pridobiva izkušnje in bolj razume posameznike. Včasih pa se mi zdi, da z leti vedno manj razumem vse nove situacije in potrebe tako mladih kot njihovih staršev. In kaj naredim jaz ob koncu leta? Najprej globoko diham in se veselim, da je šolskega leta konec. Potem se lotim pospravljanja svoje delovne sobe. Na pisalni mizi so naloženi kupi knjig, revij, starih kontrolnih nalog, takšni in drugačni papirji. Zagotovo naberem za eno veliko škatlo starega, odvečnega papirja. Pomijem sobo in okno, skozi katero se včasih že malo slabše vidi. Pobrišem in pomijem staro, da naredim prostor novemu. Kot da bi voda in cunja staro očistili, odplaknili, odnesli. Tako bom sobo prepustila v počitniško samevanje, saj bom vesela, če bom v njej sedela čim manj. Pospravila bom po hiši. Včasih smo vsi skupaj stopili in hitro vse pomili. Sedaj se težko najdemo še skupaj, da bi kaj pospravili. Tako se dela lotim sama, če želim, da bo opravljeno v doglednem času. Nimam pretirano visokih meril čistoče, ob začetku počitnic pa rada pospravim. Tedaj imam čas. Ko imam čas, me zmerno fizično delo pravzaprav sprosti. Tako bom nekaj dni čisto počasi pospravljala po hiši in uživala začetek počitnic.