Sivka, sirotica, snežka ...

Besedilo: Božo Malovrh
Kategorija: Nasveti / četrtek, 15. november 2007 / 06:00

Neverjetno je, koliko domačih imen ima zimska kolobarnica (Tricholoma portentosum), ki jo naši gobarji poznajo kot odlično užitno gobo.

O tem pričajo podatki iz knjige Naše gobe, ki sta jo leta 1965 izdala prof. dr. Viktor Petkovšek in Ivan Stanič. V njej je omenjeno, da so jo gobarji iz okolice Maribora okoli leta 1930 prinašali na trg kar v koših in da so jo takrat imenovali glivica, ledka, levka, levica, vitezovka, zimnica. Bogata rastišča te gobe so zlasti na Goričkem. Na Gorenjskem je bolj poznana kot sivka, po nekaterih slovenskih krajih pa jo imenujejo tudi snežka in sirotica. Avtor prve slovenske knjige o gobah Ante Beg jo je leta 1923 poimenoval tudi z imenom dišeča sivoglavka.

Pojavljati se začne v drugi polovici septembra in vztraja vse do močnejših zmrzali. V milih zimah jo lahko najdemo še celo januarja. Malo mraza ji ne škodi, saj je izredno čvrsta goba. Našli jo bomo v borovih gozdovih med resjem in praprotjo ali pa v mešanih gozdovih (smreka, hrast). Navadno raste v večjih skupinah, zato je še posebej privlačna za gobarje. Ker za svojo rast potrebuje ob sebi živo drevo, jo uvrščamo med sožiteljice ali mikorizne gobe.

Klobuk mlade gobe je največkrat stožčasto do zvonasto vzbočen, da lažje predre plast zemlje nad seboj. Pozneje se razpre in pogosto tudi radialno razpoka. Klobuk odrasle gobe doseže premer do 10 centimetrov. Na površini so vidna temna vlakna, ki potekajo od temena proti robu klobuka. Kožica je sprva belkasta do svetlo siva in vlažna, kasneje pa močneje posivi in se posuši. Nanjo se pogosto prilepi zemlja, ki jo je težko očistiti, zato je najbolje, da kožico enostavno olupimo. Lističi v trosovnici so sprva beli, kasneje pa rahlo porumenijo. Bet je bele barve, enakomerno debel in pogosto ukrivljen. Večji del beta je skrit v zemlji. Zgornji del beta kmalu postane rumenkasto zelenkast. Meso rahlo diši po moki. Goba je užitna in uporabna za pripravo vseh vrst jedi, odlična pa je tudi vložena v kisu.

Ker v istem obdobju rastejo tudi nekatere druge vrste strupenih in neužitnih kolobarnic, je treba biti pri nabiranju previden. Zlasti nevarna je zamenjava s pogubno kolobarnico (Tricholoma sciodes), ki ima sivkaste lističe in s pegasto kolobarnico (Tricholoma pardinum), ki ima kosmičast klobuk. Obe sta strupeni. Pekoča kolobarnica (Tricholoma virgatum) z značilno grbico na klobuku je neužitna, ker močno peče. Ker pa poleg tega povzroča tudi precejšnje prebavne motnje, jo nekateri uvrščajo med strupene gobe.