Humanitarnost tudi priložnost za podjetja

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 22. junij 2023 / 16:17

Sodelovanje pri humanitarni pomoči za podjetja ne predstavlja le možnosti za krepitev družbene odgovornosti, temveč tudi priložnost za širitev na tuje trge.

Spodnji Brnik – Pred dnevi je Slovenska karitas v Dvoru Jezeršek organizirala okroglo mizo z naslovom Kako lahko podjetja sodelujejo v mednarodnem trajnostnem razvoju in humanitarni pomoči?, na kateri so spregovorili tudi nekateri predstavniki gorenjskih podjetij.

Potreb po pomoči vse več

Kot je uvodoma povedal Edvin Skrt, generalni direktor direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, svet še nikoli ni bil v tako veliki humanitarni krizi, kot je danes, ko beležimo več kot sto milijonov beguncev, vsaj deloma lačnih pa naj bi bilo 2,3 milijarde zemljanov. Naraščajoča humanitarna kriza odpira vedno večjo vrzel med humanitarnimi potrebami in sredstvi, ki so potrebna za njeno zmanjševanje. Po pomoč se države in humanitarne organizacije obračajo tudi na podjetja. Prav Slovenska karitas pa je po Skrtovih besedah eden od primerov dobre prakse uspešnega vključevanja zasebnega sektorja v humanitarno dejavnost.

Da je takšnih podjetij v Sloveniji precej, sta potrdili Jana Lampe iz Slovenske karitas in Katja Kotnik iz društva ADRA Slovenija, ki sta omenili številna slovenska podjetja, ki so na različne načine pomagala skupnostim na različnih koncih sveta.

Kot je povedal Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas, podjetja ne ponujajo le dela zaposlenim, temveč ustvarjajo tudi skupnosti, ki si delijo podobne vrednote. »Prav epidemija covida-19 in vojna v Ukrajini pa sta znova opozorili, da smo vsi skupaj ena velika povezana vas in da vse, kar se zgodi, vpliva tudi na nas,« je povedal Tomažič, ki je tudi povezoval okroglo mizo, na kateri so osvetlili tudi večkrat spregledan vidik, kaj vključevanje v humanitarne projekte prinaša podjetjem.

Sodelovanje več kot odlično

Tega se očitno zavedajo tudi v nekaterih gorenjskih podjetjih. Kranjski GeoCodis, ki za prostorsko analitiko uporablja geoinformacijske sisteme, je zaradi svoje specifike že sicer usmerjen na tuje trge. »Slovenija je premajhna, da bi lahko uspevali zgolj znotraj države, zato smo se morali že na začetku usmeriti v tujino,« je povedal Matjaž Ivačič, eden od dveh direktorjev GeoCodisa, ki je v sodelovanju s Karitasom skupnosti v Ruandi vzpostavilo sistem za spremljanje stanja vodooskrbe in dostop do informacij za lokalno prebivalstvo.

V Ruandi je prek Slovenske karitas delovalo tudi podjetje Damahaus Prestige Marka Štirna, ki je s pomočjo lastnega znanja in tehnologije lokalnemu prebivalstvu pomagalo do opek za gradnjo hiš. »Danes imamo v Ruandi nove partnerje in smo skupaj z angleško-slovenskim podjetjem pred podpisom pogodbe za izdelavo šestdeset tisoč opek na dan. Nam se je torej sodelovanje s Karitas izkazalo za več kot odlično,« je povedal Štirn.

Družinsko podjetje Talisman pa je z izdelavo inovativnega pasterizatorja pomagalo ženskam v srbskem Knjaževcu. »Takšno delovanje nas notranje bogati, tako vodstvo podjetja kot celoten tim zaposlenih,« je ob tem povedala Bernarda Juvan iz kranjskega podjetja.

Priložnost za rast podjetij

Kot so ugotavljali govorci na okrogli mizi, sodelovanje podjetij v humanitarnih projektih torej omogoča izmenjavo mednarodnega znanja in idej, dostop do novih trgov in zavezništev, razvoj in večji angažma zaposlenih ter ne nazadnje tudi krepitev ugleda blagovne znamke in podjetja kot družbeno odgovorne organizacije. Da je takšno udejstvovanje danes vsaj za večja podjetja marsikdaj tudi pogoj za pridobivanje poslov, pa je opozoril tudi Nenad Resman iz mednarodnega logističnega podjetja Cargo-partner. Humanitarna nota podjetja pa je v vse bolj neizprosni borbi pomembna tudi za pridobivanje in zadrževanje kadrov. »Še posebno mlajše generacije, ki so v tem pogledu bolj ozaveščene, so pozorne, kakšne vrednote ima podjetje, v katerem se zaposlujejo,« je še povedal Resman.