Glasovi kolesarji pred Pizzerijo Gorenc skupaj z Matejo Stare - Hribar ob njenem praznovanju okrogle obletnice / Foto: Grega Flajnik

Kako sem postal Glasov kolesar

Leta 2010 sem postal nekoliko bolj pozoren na članke o kolesarjenju v časopisu Gorenjski glas. Odločil, sem se, da preizkusim, kako se je voziti na specialki v skupini z Glasovimi kolesarji. Ob predvideni uri sem se z novim cestnim kolesom pojavil na zbirnem mestu pred sedežem Gorenjskega glasa, ki je bil takrat na Bleiweisovi 4. Lepo so me sprejeli in srečno sem zaključil mojo prvo kolesarsko rundo. Bilo mi je všeč, prihodnji teden sem se spet pridružil in se včlanil v Športno društvo Gorenjski glas, katerega član sem sedaj že 14. leto. V športnem društvu sta bili takrat dve sekciji: tekaška in kolesarska. Društvo je bilo ustanovljeno leta 2007. Ustanovitelj in prvi predsednik je bil Grega Flajnik. Na začetku je bila samo tekaška sekcija, jeseni istega leta je bila ustanovljena tudi kolesarska sekcija.

S kolesom sem se vozil že prej. Konec sedemdesetih in v osemdesetih letih sem se vozil na svoji prvi specialki, ki jo še hranim kot spomin na tiste čase. Nekaj prijateljev se nas je včlanilo v športno društvo Jakob Štucin Hrastje - Prebačevo. V okviru društva smo kupili specialke, uvožene iz Italije. V tistem času je bilo kolesarstvo v Kranju zelo popularno. Kolesarski klub Sava Kranj je bil takrat med vodilnimi kolesarskimi klubi v Jugoslaviji. Na kolesarski dirki Velika nagrada Kranja je bilo takrat dosti več gledalcev, kot jih je danes. Na Jelenovem klancu, kjer se je dirka odločala, je bila še posebno velika gneča. Navijali smo za oba Savčana: Bojana Ropreta, ki je zmagal štirikrat, in Bojana Udoviča, ki je zmagal leta 1979. Tudi rekreativno kolesarjenje je bilo v tistih časih zelo popularno. Poleg Kolesarskega društva Jakob Štucin je k razvoju kolesarstva veliko prispeval tudi športno-rekreativni kolesarski kluba Kokrica. Iz tistih časov je znan kolesarski maraton, ki ga je organiziralo Športno društvo Jakob Štucin.

Glasovi kolesarji se dobivamo ob torkih ob 17. uri pri Šolskem centru Kranj, nasproti ledene dvorane na Koroški cesti. Torkove runde smo letos začeli 28. marca, po premiku ure na poletni čas, zaključili pa bomo 24. oktobra, ko bomo prešli na zimski čas. Žensko kolesarsko sekcijo vodi Tina Ahačič, moško pa Miro Mikić. Moški smo razdeljeni v štiri skupine. Skupina A je osnovna skupina, kjer je povprečna hitrost najnižja, skupina B je nekoliko hitrejša, najhitrejši pa sta skupini C in D. Pred leti smo vpeljali pravilo, da kolesarimo v manjših skupinah po 6 udeležencev. Po vsakem kolesarjenju se zberemo na zaključku v Pizzeriji Gorenc, kjer nas vedno lepo sprejmejo in postrežejo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 15. januar 2010 / 07:00

Vrstni red na EMI 2010

Letošnja EMA bo potekala na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču 20. in 21. februarja. Prvi dan predizbor, drugi dan izbor. Žrebanje vrstnega reda je bilo javno, srečo pa so tokrat prinašale vrtnice.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...