Pri škodah padajo neslavni rekordi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 21. junij 2023 / 14:23

Upravljavci lovišč v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju so v zadnjih dveh letih za škodo po divjadi izplačali oškodovancem 52.561 evrov, od tega 30.361 evrov lani, kar je bila doslej najvišja odškodnina.

Kranj – V Zavodu za gozdove Slovenije so ob pripravi načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje za letošnje in prihodnje leto analizirali tudi obseg škod, ki jih je povzročila divjad, in znesek izplačanih odškodnin. Po podatkih, ki so jih zbrali v zavodu, so upravljavci lovišč v zadnjih dveh letih prijavljeno škodo po divjadi ovrednotili na 52.561 evrov, od tega so jo nekaj manj kot dve petini poplačali z denarjem, slabo petino z materialom in dobri dve petini z delom. Lovci so pri tem opravili 4430 delovnih ur, večinoma so ravnali travno rušo, ki so jo razrili divji prašiči. Lani ovrednotena odškodnina 30.361 evrov je bila najvišja v zadnjih šestih letih in tudi v daljšem časovnem obdobju, rekordno je bilo tudi število škodnih primerov, vseh je bilo 342.

Največ škode v lovišču Škofja Loka

Največ škode, to je več kot petino celotne, je divjad v zadnjih dveh letih povzročila v lovišču Škofja Loka, kjer so lani beležili 125 škodnih primerov, leto prej pa 107. Veliko škode je povzročila tudi v loviščih Medvode, Poljane, Kozorog Kamnik, Šentjošt in Jošt – Kranj.

V dveh letih odstrelili čez tisoč prašičev

Upravljavci lovišč so v zadnjih dveh letih veliko večino odškodnine – skupno 45.140 evrov – izplačali za škodo, ki so jo povzročili divji prašiči, 3514 evrov za škode po navadnih jelenih, 2531 evrov za šakale in 855 evrov za škodo po lisicah. Divji prašiči so lani »zakrivili« 313 škodnih primerov, leto prej 273 primerov. Upravljavci lovišč so se na porast staleža divjih prašičev in povzročene škode odzvali tudi z večjim odstrelom prašičev. Skoraj dve desetletji se je povprečni letni odvzem, ki poleg odstrela vključuje tudi pogine zaradi bolezni in trkov v prometu, gibal od 220 do 240 prašičev na leto, v zadnjih dveh letih je vsakič presegel številko petsto, a tudi ob tako visokem odvzemu nič ne kaže na to, da bi se stalež zmanjšal in škode znižale.

Brez električnih pastirjev škode še večje

V zavodu za gozdove si kot načrtovalci prizadevajo, da bi številčnost prašičev in s tem tudi škode zmanjšali na celotnem lovsko upravljavskem območju, še posebej pa na južnem delu območja. »To želimo doseči z ustrezno visoko načrtovanim odvzemom, s stimulativnimi ukrepi za lovce, odpravo vseh mehanizmov, ki bi lahko zavirali odvzem, ter z uporabo tehničnih oziroma kemičnih sredstev za zaščito kmetijskih površin,« so zapisali v načrt in dodali, da bi bile škode po divjih prašičih še večje, če lovske organizacije ne bi ščitile kmetijskih kultur tudi z električnimi pastirji in obdelovale krmnih njiv. V zadnjih šestih letih so vsako leto v povprečju izvedle tovrstno zaščito na 130 lokacijah.

Škoda tudi na nelovnih površinah

Divjad povzroča škodo tudi na nelovnih površinah, na teh površinah je za poplačilo škode odgovorna država. V zadnjih dveh letih so v Gorenjskem lovsko upravljavskem območju beležili 22 prijav škode, ki so jo ocenili na 27.193 evrov.