Kaj naj stoji sredi krožišča

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 19. junij 2023 / 06:32

Sredinski otok na krožišču z odcepom za Šobec je Turistično društvo uredilo in nanj postavilo znak s simbolom kampa, a ta naj bi po mnenju nekaterih preveč zakrival pogled na naravo tik pred vstopom v območje Julijskih Alp.

Lesce – Kar nekaj polemike je v zadnjem obdobju tako med domačini kot med obiskovalci sprožila nova ureditev krožišča na državni cesti Lesce–Bled, na odcepu za Šobec, na katerega je Turistično društvo Lesce postavilo velik živo moder znak s simbolom kampa in napis z njegovim imenom.

Moder znak in plastična trava

Modra plastična skulptura, ki zastira pogled na zasnežene Alpe in Blejski grad, sega v nebo, je opozoril eden od prebivalcev. »Pred njo smo vstop v slovenski alpski svet že počastili z megalomansko betonsko skulpturo harmonike, nato je prišlo krožišče z belo-zlato plastično golf žogico na umetni travi, pa dinozavrski park z zeleno plastično 'zakrivko' – in z rumenim plastičnim trakom obrobljen napis Šobec na dvignjeni zelenici ob cesti.«

Tudi župan Radovljice Ciril Globočnik meni, da velika modra silhueta ne sodi v to pretežno naravno okolje, prav tako, pravi, se mu zdi nenavadno, da je bilo lahko pridobljeno dovoljenje za napis, saj postavljanje tabel, napisov in drugih objektov za obveščanje in oglaševanje v sredinskem otoku krožnega križišča ni dovoljeno. Župan Bleda Anton Mežan po drugi strani pravi, da gre za krožišče, ki je na območju občine Radovljica, zato o njegovi ureditvi nima stališča.

Velika pridobitev za Šobec

Kot poudarjajo v Turističnem društvu Lesce, ki je otok na krožišču državne ceste uredilo, je za kamp Šobec novo krožišče zelo velika in pomembna pridobitev. »Za mnoge je tudi sredina krožišča urejana primerno, po mnenju nekaterih pa je bil simbol Triglava in vode v sredini preveč izstopajoč in nenaraven. Prav je, da se sliši opozorila tistih, ki želijo dobro v korist čim manj okrnjene narave. Pred kratkim je bila v prometni nesreči poškodovana ureditev krožišča. Ob tem je vredno razmisliti in iskati boljše rešitve, če so mogoče, še posebej, če se sočasno lahko najde kompromis, ki zadovoljuje večino. Tudi zato bo po popravilu sredinska ureditev krožišča izboljšana, zmanjšana in iz naravnih materialov. Še bolj bo poudarjena hortikulturna ureditev. Dobro bo, če bodo tovrstna prizadevanja lahko vzor za mnogo drugih podobnih primerov,« pojasnjujejo in dodajajo, da so se za umetno travo odločili, ker je z njo pokrit del krožišča povozen, česar pa travna ruša ne bi prenesla.

Kot pojasnjujejo na Družbi RS za infrastrukturo, pravila za projektno-tehnično oblikovanje krožnih križišč na javnih cestah določa Tehnična specifikacija za javne ceste, v kateri je med drugim navedeno, da so sredinski objekti v krožišču lahko zasajeni z vegetacijo, lahko pa se v njem postavijo tudi fontane, spomeniki, skulpture in drugi objekti, a le pod pogojem, da ne vplivajo na zmanjšanje preglednosti ali prometne varnosti.

Krožišče si je v okviru obiska in ogleda državnih projektov na Gorenjskem prejšnji petek ogledala tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Poudarila je, da morajo biti vsi tovrstni projekti izvedeni v skladu z zakonodajo, pojasnila pa je tudi, da omenjeno krožišče še nima uporabnega dovoljenja; pričakujejo ga v dveh tednih.