O možganski kapi premalo vemo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / četrtek, 6. november 2014 / 10:40

»Bolniku po možganski kapi je v veliko pomoč, če se bližnji na to bolezen pozitivno odzove,« je poudaril Jože Mali, predsednik tržiškega kluba.

Tržič – Ob 29. oktobru, svetovnem dnevu možganske kapi, so člani Kluba za bolnike s cerebrovaskularno boleznijo Tržič pripravili okroglo mizo v Domu Petra Uzarja v Tržiču, nanj pa povabili tudi člane Klubov za bolnike s cerebrovaskularno boleznijo Bled in Kranj. Letošnji svetovni dan je bil posvečen ženskam, nekaj članic iz vseh treh klubov je predstavilo svojo izkušnjo z možgansko kapjo in pot okrevanja, za katero so potrebne vztrajnost, volja, podpora bližnjih. Možganska kap je po podatkih sicer pogostejša pri moških kot pri ženskah, pri obeh spolih pa narašča s starostjo. »Bolniku je v veliko pomoč, če se bližnji na to bolezen pozitivno odzove,« je poudaril Jože Mali, predsednik tržiškega kluba. V Tržiču se sicer srečujejo vsak prvi torek v mesecu ob 16. uri v Domu Petra Uzarja. »Srečanje imamo ravno danes, ko bomo pregledali naše poletne dejavnosti, ki smo jih izvajali izven klubskega prostora,« je dejal Mali.

Predsednik kranjskega kluba Pavel Rogelj je poudaril, da so klubska in medklubska druženja koristna, ker se bolniki in njihovi svojci srečajo s sebi enakimi, se pogovarjajo, izmenjajo izkušnje, se spodbujajo in razvedrijo, na predavanjih, tudi strokovnih, pa vedno izvedo kaj novega, denimo o prehrani, varni vožnji ... Kranjčani se dobivajo vsak četrti četrtek ob 16. uri v gostilni na Laborah.

Predsednik blejskega kluba Ladislav Piber pa je prepričan, da ljudje še vedno premalo vedo o možganski kapi, da je pojem te bolezni zelo širok in da bi se še več moralo delati na osveščanju, vzrokih za nastanek bolezni, rehabilitaciji, zdravljenju in posledicah. Člani blejskega kluba se srečujejo vsako tretjo sredo ob 16. uri v restavraciji Center v Lescah. »19. novembra nam bo o imunskem sistemu predavala diplomirana medicinska sestra Vasiljka Kokalj,« je napovedal Piber.

V Sloveniji za možgansko kapjo vsako leto na novo zboli okoli 4000 bolnikov. Pogostejša je v srednjih letih in pri starejših ljudeh. Iz strokovnih člankov izvemo, da možganska kap ni ena, ampak je možganskih kapi več vrst: možganska kap brez kliničnih znakov, možganska kap z žariščnimi znaki, žilna demenca, subarahnoidna krvavitev in okvara možganov zaradi zvišanega krvnega tlaka. Prav arterijska hipertenzija oz. povišan krvni tlak je na prvem mestu, pravijo ji tudi »tihi ubijalec«, saj se je ljudje ne zavedajo in ne zdravijo. Še najmanj en podatek je vreden razmisleka: to bolezen ima pri nas od pet do devet ljudi na tisoč prebivalcev, pri Skandinavcih ima možgansko kap manj kot pet oseb na tisoč prebivalcev. Pavel Rogelj, ki je doživel možgansko kap pri svojih petinštiridesetih letih med igro tenisa, je prepričan, da je stres najpoglavitnejši vzrok za to bolezen, vsaj pri Slovencih.