Haskap – jagode, ki so podobne borovnicam

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 6. junij 2023 / 18:08

Aljaž Dolhar iz Predoselj prideluje haskap jagode, ki so po obliki, barvi in okusu bolj podobne borovnicam. Strokovnjaki jim pripisujejo številne zdravilne učinke.

Predoslje – V Sloveniji ni veliko pridelovalcev haskap jagod, na Gorenjskem je eden redkih Aljaž Dolhar iz Predoselj, ki jih prideluje na očetovi njivi v bližini posestva Brdo. Prve sadike, kupil jih je na Poljskem, je posadil pred petimi leti, na enem hektarju površine jih goji okoli tri tisoč. Pred tremi leti je pridelavo iz konvencionalne preusmeril v ekološko, to vsakoletno potrjuje s certifikatom. Za gnojenje odtlej uporablja le za ekološko pridelavo dovoljena gnojila, za uporabo kakršnihkoli fitofarmacevtskih sredstev tudi ni potrebe. V prihodnje načrtuje, da bi na njivi, ki skupno obsega 2,7 hektarja, posadil še od štiri do pet tisoč sadik in z njimi nadomestil tudi okoli tisoč goji jagod, ki jih prideluje že od leta 2017 dalje. Goji jagod bo ohranil le še kakšno vrsto.

Pridelava ni zahtevna

»Tradicionalnih poljščin je na Gorenjskem dovolj, hotel sem kaj novega, nekaj, kar bi mi bilo izziv,« razloge za pridelavo haskapa pojasnjuje Aljaž in dodaja, da pridelava tovrstnih jagod v gorenjskih podnebnih in vremenskih razmerah ni posebej zahtevna. Pravi, da je mlade sadike treba le dobro zalivati, od bolezni omenja plesen, ki je za zdaj v nasadu še niso imeli, kot največje škodljivce pa izdvaja škorce in »tiste na dveh nogah«, ki kradejo jagode in lomijo vejice grmičevja. Tudi lani, ko je bila suša, nasada ni dodatno zalival, vse sadike so preživele in pridelek je bil dokaj normalen. Za oskrbo hektar velikega nasada potrebuje na leto od 160 do 180 delovnih ur. Za obrezovanje grmičev najame za to usposobljenega izvajalca, med deli, ki jih opravlja sam, mu največ časa vzame košnja trave med vrstami.

V nasadu vsaj dve različni sorti

»Pomembno je, da sta v nasadu vsaj dve različni sorti, ki se medsebojno oprašujeta. Pa ne le to: pomembno je, da tudi cvetita v približno istem času,« razkriva Aljaž eno od skrivnosti uspešne pridelave haskap jagod. Prideluje pet različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po obliki, okusu in tudi namenu uporabe. Prvič so obrodile že prvo leto po saditvi, v polni rodnosti bodo čez dve leti. Grmiči zrastejo od enega do dveh metrov visoko. Dozorijo ob koncu maja ali v prvih junijskih dneh, to je odvisno od vremena, takrat se tudi začne obiranje.

Pričakujejo dober pridelek

»Letos bo pridelek kar dober, pričakujem od tri do pet ton jagod,« pravi Aljaž in dodaja, da jagode za zdaj obirajo še ročno. Doslej so jih prodajali odkupovalcu iz Maribora, letos bodo za prodajo celotne količine morali poskrbeti sami. Nekaj jih bodo obrali v lastni režiji, sicer pa bodo kupcem omogočili, da jih naberejo sami. Potrošniki lahko uživajo sveže, lahko jih predelajo ali zamrznejo, uporabijo za marmelade, sokove, jogurte, sladolede …