Žafran, simfonija narave

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / nedelja, 28. maj 2023 / 07:27

Fotografski mojster Aleksander Čufar iz Železnikov je s fotografijami in prispevkom o žafranih v Martinj Vrhu obogatil majsko revijo ameriške fotografske zveze PSA.

Natanko tri leta po tem, ko so mu objavili prispevek in fotografije različnih žab, se je fotografskemu mojstru Aleksandru Čufarju iz Železnikov, ki ima sicer že blizu 1500 fotografskih nagrad, znova uspelo prebiti v revijo ameriške fotografske zveze PSA. Njegov prispevek Pomladanski žafran – simfonija narave se razteza čez pet strani majske izdaje PSA Journala in ga bogati enajst fotografij žafranov v Martinj Vrhu. Fotografije, med njimi je nekaj nagrajenih, je posnel v daljšem časovnem obdobju, saj ga vijolični znanilci pomladi v vasico nad Železniki privabljajo že vsaj dvajset let, navdušujejo pa tudi obiskovalce od drugod.

Kot je pojasnil Čufar, se žafrani na travnikih na območju nad nekdanjo šolo v Martinj Vrhu običajno razrastejo v aprilu. Včasih jih je več, drugič manj. »Opazil sem, da je bila bera žafranov največja takrat, ko je bilo zelo veliko snega in je ta vztrajal, nato pa se je spomladi na hitro stalil. Takrat travnike prekrije preproga, stkana iz neštetih cvetov. Letos jih ni bilo veliko, saj ni bilo dovolj snega, poleg tega je bilo suho in malo dežja. Tudi sicer jih v zadnjih letih ni bilo prav veliko.«

<strong>Žafrane pokazal v vsej lepoti</strong>

Fotografije žafranov je Čufar na splošno razdelil v dve skupini: na pokrajinski prikaz cvetočih travnikov in makro prikaz posameznih cvetov. Predvsem se je trudil, da bi bile fotografije raznolike in da bi žafrane pokazal v vsej lepoti.

V letih najintenzivnejšega cvetenja je po besedah Čufarja cvetov skorajda toliko kot zvezd na nebu. Sprva niti ni vedel, kako bi se lotil fotografiranja in se gibal po cvetočih travnikih. Sčasoma je našel poti ob robu gozda in na določenih grebenčkih z malo manj cvetovi. Za fotografiranje posameznih cvetov je moral veliko prehoditi in pregledati nešteto rastlin, da je lahko posnel fotografije, ki so posebne, drugačne od že videnih. Bližnje posnetke cvetov je ustvaril v ležečem položaju. Zaradi cvetnega prahu je oblačila, roke in obraz imel povsem rumenkaste. Poseben izziv je bil veter, zato je moral imeti veliko potrpljenja, da je v objektiv ujel cvet, ki miruje.

Na objavljenih fotografijah lahko vidimo vijolično obarvane travnike, med drugim s Kočno in Grintovcem v ozadju, ki so – nekateri bolj gosto, drugi manj – prekriti z žafrani, kako ti bodejo iz snega, ko je pobelil že razcveten travnik, kako se razraščajo na pašnikih, saj na poteh, kjer hodi živina, ne pokukajo na plan in te ostanejo zelene … Pozornost pritegnejo tudi zanimivi bližnji posnetki cvetov; vmes je tudi nekaj belih, ki se skrivajo v množici vijoličnih.

<strong>Veliko pozornosti svetlobi</strong>

Čufar pri fotografiranju ogromno pozornosti nameni svetlobi. »Tanki cvetni listi prav kličejo k uporabi nasprotne svetlobe. Poseben izziv daje tudi ura dneva oz. spreminjanje barvne temperature, od hladne, ostre opoldanske svetlobe do tople popoldanske svetlobe. Aprila se sicer vreme popoldne zelo velikokrat zmede, prav tako pa fotografiranje ni možno takoj zjutraj, saj so cvetovi še relativno zaprti.« Pri fotografiranju narave se strogo drži pravila, da ne odstranjuje neželenih elementov in ne dodaja elementov v fotografijo.

Čufar je vesel napredka, ki ga je digitalna doba prinesla fotografom, a poudarja, da je fotografsko znanje še kako pomembno za dobro fotografijo. Podobno kot drugi fotografi je tudi on že slišal, da je fotografirati v teh časih povsem enostavno, saj je treba zgolj pritisniti na gumb. »Bolj ko se ukvarjam s fotografijo, bolj mi je jasno, da ni tako enostavno,« je ugotovil in dodal, da je ogromno dejavnikov, na katere je treba biti pozoren pri fotografiranju, še zlasti na prostem.

Fotografski mojster iz Železnikov upa, da bo še kdaj imel priložnost obogatiti vsebine PSA Journala; v mislih ima predvsem fotografije gozda ali t. i. čipkopise, kjer je fotografije čipk vtkal v svoje portretne in krajinske fotografije. Težave z zdravjem so mu namreč v zadnjih letih zelo omejile fotografiranje na terenu, zato se je lotil računalniške obdelave fotografij iz svojega bogatega arhiva in ustvarjanja kreativnih fotografij.