Učinki stresa

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / sobota, 27. maj 2023 / 15:48

Stres preprosto spada k življenju. Vsakdanjik ali kar celo življenje je bolj ali manj uspešno reševanje problemov. Enkrat gre iskanje rešitev bolj gladko, drugič težje. Najbolj preprosto lahko opredelimo stres kot opazovanje problemov, ki prihajajo, biti v problemu in iskanje rešitev. Dejstvo je tudi, da na nekatere zunanje dogodke ne moremo vplivati in je bolj odvisno, kako se nanje odzovemo. Akutni stres niti ni problematičen – to je močan potisk za hitro rešitev nastale situacije. Bolj je problem stres, ki postane kroničen, to pomeni, da je stalno prisoten. Še bolj problematično pa je, da smo pod stresom, ko ni več nevarnosti.

Glavni namen našega telesa je preživetje. Temu tudi služijo naši možgani. Stalno preverjajo, ali je varno ali ni, ali morajo telo pripraviti na beg ali boj. Prikriti kronični stres zelo pogosto izhaja iz odnosov. To pomeni, da smo nekoč res živeli v težkih razmerah. Teh težkih razmer se je telo zapomnilo. Spomini podzavestno živijo in možgani nam stalno sporočajo, da smo v nevarnosti. Npr. preživel sem vojno, jaz pa še trideset let po zaključku sanjam bombe (preživetvena groza), deležen sem bil tepeža, jaz pa se še vedno bojim moških (strah), vzgajan sem bi v »pazi to, pazi ono, pazi, da ne boš padel, pazi, pazi«, jaz pa še pri svojih tridesetih letih pazim, kam bom stopil in pogledal (negotovost povsod), govorili so mi, da je svet krut in nepredvidljiv, in jaz pri svojih petdesetih letih ne želim iti na potovanja, ker se vedno lahko kaj čudnega zgodi (pričakovane težave) … V takšnih in podobnih vzorcih razumsko celo vemo, da danes ni več tako, podzavestno pa so v nas vzorci, ki nas stalno potiskajo v vznemirjenost, neprijetna stanja, v nekaj, česar bi se radi osvobodili. Takšen kronični stres vpliva na zdravje in celo na našo miselno inteligentnost. Takšna notranja stanja zavrejo rast in obnovo celic v človeškem telesu. Vemo tudi, da takšna notranja stanja preusmerijo kri iz notranjosti telesa v roke in noge. Manj krvi v trebušni votlini pomeni manj nege za notranje organe, ki nato zbolijo. In še en slab rezultat. Podobno je v možganih – iz predela za razmišljanje se kri preseli v nižje delov možganov, ki so zadolženi za preživetje. Zaradi stalnega, kroničnega stresa smo manj sposobni razmišljati. Smo manj inteligentni, bi zaključili. Zato, ko ugotovimo, da se nekdo težko uči, da ima slabe ocene, ga ne obsojajmo in ocenjujmo, temveč ga vprašajmo: »Kaj se ti je v življenju zgodilo?«

Sodoben način življenja zunanji stres le še povečuje. Radi bi ga zmanjšali s tabletami. Dejansko smo priča strahotnemu povečanju porabe antidepresivov in drugih omam. Odlično zdravilo za stres je povečan stik s človekom, ki ga imamo radi, in da vsaj v enem odnosu začutimo varno pribežališče.