Skrivnostne danosti narave
Minuli konec tedna so se v Tržič vrnili že dobro znani Mednarodni dnevi mineralov, fosilov in okolja (Minfos), ki so se tokrat javnosti predstavili v že 49. izvedbi. Odziv obiskovalcev je bil izjemen.
Tržič – Sobota in nedelja sta bili v prenovljeni dvorani nekdanjega kompleksa BPT rezervirani za vse ljubitelje mineralov, kamnov, fosilov in drugih skrivnosti, ki jih ponuja narava. Dvodnevni program, na katerega so vabili Turistično društvo (TD) Plac Tržič s soorganizatorji Društvom prijateljev mineralov in fosilov Slovenije (DPMFS) in Občino Tržič ter z dolgoletnim partnerjem, Prirodoslovnim muzejem Slovenije, je poskrbel, da se je nekaj našlo tako za tiste, ki so si le ogledovali, kot tudi za one, ki so se Minfosa udeležili iz izobraževalnih ter ustvarjalnih vzgibov. Kot je pojasnil direktor Minfosa Dušan Podrekar, je sodelovalo več kot šestdeset razstavljavcev iz enajstih različnih držav, vse pa druži velika ljubezen do narave, kamnov in drugih odkritih darov Zemlje.
Kremen, polži in delavnice
»Letošnji strokovni fokus je usmerjen na kremen in fosilne polže, drugače pa smo obiskovalcem poleg pestrega razstavno-prodajnega programa ponudili tudi različne delavnice, na katerih se lahko spoznavajo s svetom kamnin, mineralov in fosilov,« je pojasnil Podrekar. Gostili so Rudnik Sitarjevec Litija, Geološki zavod Slovenije, Oddelek za geologijo ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete, Hišo mineralov Velenje, Delavnico Kosmač, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija in druge. Kot je poudaril Davorin Preisinger iz DPMFS, so minerali, fosili in kamnine od nekdaj zelo pomembni, je pa zanj veliko bolj kot razstavno-prodajna raven Minfosa ključen izobraževalni aspekt, saj obiskovalcem omogoča, da se z naravnimi danostmi spoznajo na bolj poglobljen način in ne samo z estetskega vidika. Oddelek za geologijo je ponudil razstavo Z(a)vito o polžih, na kateri se je bilo mogoče spoznati s primerki fosilnih polžev iz njihove geološke zbirke in pridobiti znanja o vrstah polžev, njihovih hišicah, načinih zavijanja in fosilizacije. Pri Geološkem zavodu Slovenije pa se je bilo možno seznaniti s klasifikacijo kamnin, kamninskim krogom in računalniško igro Minecraft, v katero so vpeljali realistično geologijo.
Meteorit Novo Mesto
Prirodoslovni muzej Slovenije je na ogled postavil tudi največji košček meteorita Novo Mesto, ki je 28. februarja 2020 padel na območje Dolenjske. V uradnem imenu sta obe besedi zapisani z veliko začetnico, čeprav je to v nasprotju s pravili slovenskega pravopisa. Matija Križnar iz muzeja je pojasnil, da gre za drugi kos od skupno treh najdenih, se pa od prvega močno razlikuje, saj je bolj brečast, kar pomeni, da ni tako homogen. Njegova vrednost? Po Križnarjevih besedah je s sentimentalnega vidika zagotovo neprecenljiv.
Obiskovalka Tina Škufca z Jezerskega je pojasnila, da je bila na Minfosu nazadnje pred 15 leti, ko je več pozornosti namenjala mineralom, tokratni obisk pa je rezervirala predvsem za nakit. Doroteo Horvat Gerželj iz Gorenje vasi pa so na Minfos privabili kristali, ki jih bo uporabila pri ustvarjanju. Uvertura v Minfos je bila na sporedu že v torek, ko so v Galeriji Paviljon NOB odprli razstavo Slovenskega geološkega društva Geopestrost pred domačim pragom, dan kasneje pa so v Razstavno-izobraževalnem središču Dolina pripravili predavanje dr. Petra Skoberneta z naslovom Na obisku doma. Tako kot vsako leto pa se je bilo tudi tokrat mogoče sprehoditi po Dovžanovi soteski in Šentanskem rudniku.