Uspeh zagotavljata prodaja in tehnologija

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 15. december 2013 / 10:46

»Sem zadovoljen,« o letošnjem poslovanju podjetja Niko Železniki pravi direktor Rado Čulibrk in pojasni, da jim je kljub padcu prodaje ključnih kupcev v Evropi uspelo izpeljati realizacijo kot v letu 2012. Razlogi so v okrepljenemu sodelovanju z obstoječimi ali novimi kupci zunaj Evrope.

Železniki – Za podjetjem Niko Železniki je znova, kljub za gospodarstvo nehvaležnim razmeram, stabilno leto. Padec na evropskih trgih jim je uspelo nadomestiti z boljšo prodajo v Turčiji, Savdski Arabiji, Izraelu in Libanonu. Niko je zadnjih šest let v lasti avstrijskega Ring International Holding, ves ta čas ga vodi direktor Rado Čulibrk. Intervju za Gorenjski glas smo zato najprej začeli z novo ekonomsko politiko Slovenije, ki je bila še desetletje nazaj nepredstavljiva – s prodajo podjetij tujcem.

Si je Slovenija zastavila pravo pot s prodajo številnih podjetij tujcem?

»To je bolj vprašanje za politiko. Prepričan pa sem, da se mora Slovenija odpreti v svet, saj potrebujemo trg. Težko je biti sam, majhen in uspešen. Procesi integracije lahko prinesejo veliko: od novih prodajnih kanalov in trga, ki pomeni vse; če imaš naročnike, živiš. Tu so še sinergije v nabavi, centraliziran razvoj, dostop do cenejših virov financiranja in drugo. Po drugi strani se podjetja povezujejo. V naši branži smo nekdanji konkurenti postali partnerji. Pred leti smo se bojevali s cenami, sedaj kot partnerji delujemo. Potrebujemo torej prave partnerje, ki nam bodo omogočili prihodnost, nov razvoj, ne le vmesno postajo do trgov nekdanje Jugoslavije oziroma za hitro uničenje slovenskih podjetij.«

Pa vendar, pred leti smo se tujih vlagateljev bali, danes jih nekateri vidijo kot odrešenike slovenskega gospodarstva.

»Slovensko gospodarstvo delim na izvozno, razvojno in tržno prilagojene nosilce gospodarstva in na drugi gospodarske dinozavre. Ti delujejo le na domačem trgu, so (delni) monopolisti in okostnjaki socializma. Tu je pomembno vse, le uspešnost bolj malo. Bolj malo spremljam politiko, zapomnil pa sem si, da smo v času predsedovanja svetu EU zaposlili 16 tisoč birokratov. Nisem zasledil, da bi koga odpustili. Jih res potrebujemo? V gospodarstvu dihamo drugače. Podjetje lahko porabi toliko, kolikor zasluži. Tudi na državni ravni bi se morali obnašati podobno.«

Pogovarjamo se v času, ko rezultati stresnih testov slovenskih bank še niso znani, ob objavi bodo. Kaj bo od danes drugače?

»Finančni viri Nika so domači, čeprav imamo tudi druge možnost. Sicer tudi državne banke štejem v del okostnjakov iz preteklosti. Njihovo delo je sedaj razgaljeno. Niso krivi le menedžerji z notranjimi odkupi podjetij, na pogodbi sta dva podpisa. Pa bančniki odgovarjajo? Kaj so delali nadzorniki, ki bi morali ščititi bančno premoženje, v primeru bank v državni lasti državni denar? Če se vrnem na stresne teste: škoda je, da šele sedaj delamo inventuro. Vsako leto bi jih morali izvesti. Ob ugotovljenih nepravilnostih ne bi nikogar poslal v zapor. Od vsakega bi terjal denarna povračila. Je do sedaj že kdo izgubil vikend ali domačo hišo? Le primer Darija Južne poznam, da je plačal za svoje grehe. Slovenija potrebuje denar, ne pa polne zapore. Ti nam bodo stroške le še dvignili. «

Mineva šesto leto od vašega prevzema vodenja družbe Niko Železniki. Je za vami dobro leto, glede na siceršnje težko poslovno leto v Sloveniji?

»Sem zadovoljen. Močno smo vpeti v svetovni trg, prodajamo na tri kontinente, v 28 držav. Tudi v teh državah imajo gospodarsko krizo, in čeprav smo med najmočnejšimi na trgu pisarniških izdelkov, ni lahko. Potrošnja je upadla, varčevanje naredi svoje. Vsi naši kupci beležijo padec prodaje za približno desetino, na Portugalskem, v Španiji in Grčiji celo za štirideset odstotkov. Tudi pohištveni in gradbeni trg je (močno) padel, kljub vsemu pa ohranjamo obseg realizacije pri 28 milijonih evrih, kar je primerljivo z letom 2012. Prijeli so se tudi izdelki za avtomobilski trg, vendar je mreža dobaviteljev izredno zaprta, zato večjih preskokov pri dobavah za zdaj še ni. Moramo biti potrpežljivi. Z izdelki za avtoindustrijo sodelujemo s Technoplastom z Blejske Dobrave in še tremi kupci, realizacija se letos približuje tristo tisoč evrom ali odstotku skupne realizacije. Počakati moramo na nove modele vozil, ponuditi novega rešitve in upati na uspeh. Takrat bo tudi promet večji.«

Kje ste našli nove trge za nadomestitev izpada prodaje v Evropi?

»Letošnja rešitev je bila močna prodaja v Turčijo. Ta trg negujemo že 15 let, poznamo se, letos pa smo tja prodali kar za mesec in pol proizvodnje. Zaradi padcev v Evropi smo se še bolj posvetili vsakemu kupcu. Jasno smo jim predstavili naše prednosti pred kitajskimi izdelki. Dobavljamo jim po kopnem, s kamioni, zagotavljamo dobave po sistemu just in time, kakovost izdelkov je boljša, ne potrebujejo veliko zalog, če delajo z nami, bližje smo si jezikovno … Dogovorili smo se za višje cene, kot so jih imeli Kitajci, še vedno pa so nižje v primerjavi s cenami, ki jih dosegamo v Evropi. Prihodnje leto bomo še povečali proizvodnjo za ta trg za četrtino. Rasli smo tudi na trgih Savdske Arabije, Izraela, Libanona, Koreje.«

Laiki bi znali povedati, da proizvajate izdelke, ki so tako preprosti, da niti Kitajci ne morejo zgrešiti. Kako ste lahko z njimi še vedno vodilni?

»Z nenehno, vsakomesečno borbo. Tako nam bo leto uspelo zaključiti z dobičkom v višini več kot dveh milijonov evrov. Ta rezultat nikakor ne gre na račun plač. Naši zaposleni zaslužijo okoli devetsto evrov neto, ponosen sem, da živijo s podjetjem. Zato so naši izdelki kvalitetni. Prej sem že omenil prodajo v Turčiji. Kupce smo z odličnim servisom in kvaliteto prepričali, da nam plačajo približno deset odstotkov več, kot bi kitajskemu dobavitelju. V Niku Železniki delamo kvalitetno vseh 67 let. Veliko smo vlagali v izdelke in stroje. Smo najsodobnejše podjetje na svetu za proizvodnjo mehanizmov za registratorje. Avtomatizacijo in robotizacijo smo izvedli prek naših odličnih inženirjev, konstruktorjev in orodjarjev, torej domačega znanja. Višanje produktivnosti dela je naša stalna naloga. Tudi zato lahko proizvajamo razmeroma poceni. Ne na ravni kitajskih dobaviteljev, saj niti ne vem, kako ob znanih svetovnih cenah materiala, transporta, energije lahko ponudijo tako smešno nizke cene.«

Je razlika še vedno ogromna?

»Razlika v ceni proizvodov na trgu je za 15 do 20 odstotkov. Z množično proizvodnjo lahko tudi mi nižamo cene. Mehanizem za registratorje lahko kamorkoli pripeljemo za ceno dvajset centov. Doseči to ceno je izredno težko. Zato je v Evropi le še pet tovarn, na svetu nas je le 15, dve tretjini na Kitajskem. Izdelek je na prvi pogled preprost. Kupec pa želi kvaliteto in te ni tako lahko doseči. Novi kupci so vedno zelo začudeni, da smo iz Slovenije. Po drugi strani smo v času nastopa gospodarske krize na trg plasirali prestižne mehanizme za registratorje za zahtevnejše kupce. Njim je vseeno, ali registrator stane npr. 1,25 ali 1,5 evra. Prestižni mehanizmi so iz močnejših materialov, z višjim sijajem, z dodatkom plastike na ročici in z bistveno boljšo funkcionalnostjo. Najprej so bili kupci skeptični, ali se bo to sploh dalo tržiti, danes ti proizvodi predstavljajo 15 odstotkov našega prometa. Ti izdelki nam omogočajo boljši zaslužek, so naša referenca, bolj smo znani po kvalitetnih proizvodih. Delež tovrstnih izdelkov želimo dvigniti na 20 odstotkov.«

Kako gredo skupaj avtomatizacija in robotizacija proizvodnje z enakim številom zaposlenih. Odpuščate?

»Število zaposlenih prilagajamo stanju na trgih in se zmanjšuje. Ne drastično, vsako leto pa nas je nekaj manj. Prihodnost podjetja je v avtomatizirani proizvodnji, kjer strošek plače ne bo prevladoval, zato tudi ne zaposlujemo. Ne odpuščamo množično, vendar hkrati ne nadomeščamo upokojenih sodelavcev oziroma tistih, ki zapustijo Niko.«

Pričakujete, da vas bo leta 2020 bistveno manj?

»Število zaposlenih je pomembno za okolje, za podjetje pa je bolj pomembna stabilnost in kakovost poslovanja. Prihodnosti podjetja ne morem ogroziti s preveč zaposlenimi na plačilni listi, zato bo vedno toliko zaposlenih, kot bo dopuščal posel. Več ko bomo lahko prodali, več bo zaposlenih v podjetju.«

Bo prihodnje leto bolj optimistično. Tako za Slovenijo kot za Niko?

»Slovenija ima ogromen potencial in veliko neizkoriščenih priložnosti. Gonilna sila razvoja je industrija, še najbolj na plečih izvoznikov. Ti sledijo napredku. Pa vendar smo tudi v industriji utrujeni. Na Češkem in Poljskem, kjer so delavci enako pridni, so bolj konkurenčni kot Slovenija. Tudi na račun plač, kjer velik delež vzame tudi država. Ko vse to tehta tuji vlagatelj, bo k nam prišel le zaradi znanja, logistike ali pa pozna zgodbo podjetja, ki jo bo le nadaljeval. Nihče pa pri nas ne bo začel iz nič, od nakupa zemljišča. Cena zemljišč je pri nas dvajsetkrat višja kot na Poljskem, potrpljenja pri pridobivanju dokumentov zmanjka vsakomur. Zato neposrednih tujih naložb, ki bi ustvarila povsem nova delovna mesta, k nam ne bo niti prihodnje leto. V Niku trenutno zaposlujemo 255 sodelavcev. Glede na že sklenjene pogodbe, pričakujem boljše poslovno leto. Če ne bo velikih padcev potreb po naših izdelkih, bi morali promet dvigniti za dobrih pet odstotkov in realizacijo približati tridesetim milijonom evrov. Čeprav bo dobiček nekoliko manjši, pričakujem stabilno leto za podjetje Niko.«