Mladi iz Borovelj, Sel in Železne Kaple s fotografijami obglavljenih žrtev 29. aprila leta 1943 na Dunaju / Foto: Jože Košnjek

Niso bili in niso brez časti

To misel je leta 1978 med obiskom Sel na Koroškem izrekel tedanji avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in s tem po 35 letih rehabilitiral 13 žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple, ki jih je nacistična oblast 29. aprila leta 1943 obglavila v tako imenovani sivi hiši na Dunaju. Tako je bilo po smrtni obsodbi, ki jo je na celovškem sodišču 12. aprila leta 1943 izrekel sam predsednik vrhovnega nacističnega sodišča Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, na najbolj grozovit način vzeto življenje dvanajstim slovenskim fantom in možem in eni ženski. Ker večina od njih ni znala nemško, niso imeli niti najmanjše možnosti obrambe in pojasnjevanja okoliščin. Obglavljeni so bili del skupine 200 žensk in moških, ki so jih nacisti decembra leta 1942 aretirali v Železni Kapli, v Borovljah in v Selu, zoper 135 pa so bile vložene obtožbe. Glavni razlog za umor je bilo dejstvo, da so bili zavedni Slovenci, da so bili obtoženi pomoči dezerterjem iz nemške vojske. Nacistična oblast je po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu leta 1938 obsodila na smrt več kot 40 Slovenk in Slovencev. Zločin ima še danes travmatične posledice za kraje, od koder so bili umorjeni. Ti so novembra leta 1949 našli svoj mir na pokopališču pred vhodom v selsko cerkev. Zato jih tudi imenujemo »selske žrtve«.

Letos mineva osemdeset let od njihove usmrtitve. Dan pred obletnim dnevom je bil v Celovcu tradicionalni spominski pohod od Celovškega gradu, kjer je bil v času nacistične vladavine sedež nacistične komande za Koroško in tudi Gorenjsko, do deželnega sodišča. Na prireditvi na dvorišču gradu in med pohodom pa so mladi iz Sel, Borovelj in Železna Kaple, nekateri tudi iz sorodstva pokojnih, nosili njihove na novo restavrirane fotografije. V nedeljo, dan po dnevu spomina, pa so se žrtev spomnili v Selah z mašo, polaganjem vencev in spominsko prireditvijo. Obakrat se je zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da pokojni mučeniki trajno ostajajo v častnem spominu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / petek, 6. november 2009 / 07:00

Bo črtanje denarja izzvalo proteste?

Občina Šenčur svari vlado pred protesti in državljansko nepokorščino, če ne bo poiskala denarja za gradnjo ceste Britof-Hotemaže in krožišča za poslovno cono.

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 23. julij 2010 / 07:00

Festival Ljubljana se nadaljuje

Bogat program komornih koncertov, Film pod zvezdami in XIII. mednarodna likovna kolonija

Kultura / petek, 23. julij 2010 / 07:00

V Puli tudi slovenski film

V Puli pa se odvija že 57. Festival igranega filma. Sodelujeta tudi dva slovenska filma. Knifičev Lovec na oblake in Šterkov 9:06.

Bled / petek, 23. julij 2010 / 07:00

Program za vse okuse

Bled bo ta konec tedna znova prizorišče tradicionalnih Blejskih dni.

Zanimivosti / petek, 23. julij 2010 / 07:00

Kamničani dobili defibrilatorja

Enega so člani Lions kluba Kamnik darovali kamniškim gasilcem, drugi pa bo 24 ur na dan vsem dosegljiv v predprostoru NLB Kamnik na Glavnem trgu.

GG Plus / petek, 23. julij 2010 / 07:00

Kronika tedna

Odškodnina za nedolžnega zapornika Martinu Uherniku z Gaberske Gore pod Gorjanci, ki je bil več kot sedem let po krivem zaprt, naj bi država poleg že izplačanih 304 ti...