Mladi iz Borovelj, Sel in Železne Kaple s fotografijami obglavljenih žrtev 29. aprila leta 1943 na Dunaju / Foto: Jože Košnjek

Niso bili in niso brez časti

To misel je leta 1978 med obiskom Sel na Koroškem izrekel tedanji avstrijski predsednik dr. Rudolf Kirchschläger in s tem po 35 letih rehabilitiral 13 žrtev iz Sel, Borovelj in Železne Kaple, ki jih je nacistična oblast 29. aprila leta 1943 obglavila v tako imenovani sivi hiši na Dunaju. Tako je bilo po smrtni obsodbi, ki jo je na celovškem sodišču 12. aprila leta 1943 izrekel sam predsednik vrhovnega nacističnega sodišča Roland Freisler, ki je za to priložnost prišel iz Berlina, na najbolj grozovit način vzeto življenje dvanajstim slovenskim fantom in možem in eni ženski. Ker večina od njih ni znala nemško, niso imeli niti najmanjše možnosti obrambe in pojasnjevanja okoliščin. Obglavljeni so bili del skupine 200 žensk in moških, ki so jih nacisti decembra leta 1942 aretirali v Železni Kapli, v Borovljah in v Selu, zoper 135 pa so bile vložene obtožbe. Glavni razlog za umor je bilo dejstvo, da so bili zavedni Slovenci, da so bili obtoženi pomoči dezerterjem iz nemške vojske. Nacistična oblast je po priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu leta 1938 obsodila na smrt več kot 40 Slovenk in Slovencev. Zločin ima še danes travmatične posledice za kraje, od koder so bili umorjeni. Ti so novembra leta 1949 našli svoj mir na pokopališču pred vhodom v selsko cerkev. Zato jih tudi imenujemo »selske žrtve«.

Letos mineva osemdeset let od njihove usmrtitve. Dan pred obletnim dnevom je bil v Celovcu tradicionalni spominski pohod od Celovškega gradu, kjer je bil v času nacistične vladavine sedež nacistične komande za Koroško in tudi Gorenjsko, do deželnega sodišča. Na prireditvi na dvorišču gradu in med pohodom pa so mladi iz Sel, Borovelj in Železna Kaple, nekateri tudi iz sorodstva pokojnih, nosili njihove na novo restavrirane fotografije. V nedeljo, dan po dnevu spomina, pa so se žrtev spomnili v Selah z mašo, polaganjem vencev in spominsko prireditvijo. Obakrat se je zbralo veliko ljudi, kar dokazuje, da pokojni mučeniki trajno ostajajo v častnem spominu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Žirovnica / ponedeljek, 21. maj 2012 / 07:00

Povabljenih ni bilo v Vrbo

Povabilu odbora za Ribčevino na ogled možne trase nove poti med Prešernovim kipom in cerkvijo v Vrbi se ni odzval nihče od povabljenih predstavnikov različnih ustanov.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / torek, 30. januar 2024 / 20:22

Obnova vodovoda je nujna

Jesenice – V zadnjem obdobju je na vodovodnem omrežju Peričnik v bližini platoja Karavanke prišlo do dveh večjih poškodb, zaradi česar so bili v večjem delu Jesenic več dni brez pitne vode. Pristoj...

Škofja Loka / torek, 30. januar 2024 / 20:19

Večina sredstev za obnovo po poplavah

Škofja Loka – Škofjeloški občinski svetniki so na prvi letošnji seji potrdili prvi rebalans letošnjega proračuna. »Višina proračuna se je dvignila na 38,7 milijona evrov, sestavljata ga tako državn...

Kamnik / torek, 30. januar 2024 / 20:19

Mobilna enota programa Dora znova v Kamniku

Kamnik – Po dveh letih se je v Kamnik spet vrnila mobilna enota presejalnega programa za raka dojk Dora. Takrat je na presejalno mamografijo prišlo 79 odstotkov vseh povabljenih žensk iz občine Kam...

GG Plus / torek, 30. januar 2024 / 20:17

Slovenska krsta

Klemen ob vsem, kar se mu je v življenju dogajalo, še zdaleč ni zagrenjen. Marsikatero zgodbo, ki jo je povedal, je začinil z nemalo humorja. »Ker nisem imel štipendije, sem si moral denar...

Tržič / torek, 30. januar 2024 / 20:17

Pet desetletij Osnovne šole Bistrica

Osnovna šola Bistrica je minuli teden zaznamovala petdesetletnico delovanja. Slavnostni jubilej so obogatili s pestrim programom, ki je dodobra orisal pet desetletij šolskega življenja.