Bežen trenutek bajnosti
»Vprašala si me, kako je biti pisatelj, in v odgovor ti dajem eno samo zmedo, vem. Ker tudi je ena sama zmeda, mama – nimam glave v oblakih. Čisto pri tleh jo imam. To je pisanje: da se po praznem besedičenju spustiš tako nizko, da svet milostljivo ponudi nov zorni kot, širši pogled, sestavljen iz majhnih stvari – kosem prahu, ki nenadoma postane prostrana meglena plahta natančno v velikosti mojega očesnega zrkla. In ko pogledaš skozenj, zagledaš gosto soparo v javnem kopališču, odprtem vso noč, v Flushingu, kjer je nekoč nekdo iztegnil roko proti meni in s prsti zdrsnil po ujeti piščali moje ključnice. Nikoli nisem videl obraza tega moškega, le zlato obrobljena očala, ki so lebdela v megli. In potem tisti občutek, tisti žametasti žar, povsod v meni. /…/ Ja, bila je neka vojna. Ja, prišli smo iz njenega epicentra. V tej vojni si je neka ženska podarila novo ime – Lan, se s to prekrstitvijo označila za lepo in iz te lepote naredila nekaj, kar je bilo vredno obdržati. Iz tega je bila rojena hči, in iz te hčere sin. Ves ta čas sem si govoril, da smo rojeni iz vojne – a sem se motil, mama. Rojeni smo iz lepote. Naj nihče ne misli, da smo plod nasilja – temveč da nasilje ni moglo pokvariti tega plodu, četudi je šlo skozenj. (str. 229, 279) / Bežen trenutek bajnosti je pesem v prozi, roman v prostem verzu; je sinovo pismo materi, ki ne zna brati. Pripoved o življenju, ki je vzklilo v Vietnamu, opustošenem od vojne, korenine pa je pognalo v revnem ameriškem predmestju … Pripoved je hkrati tudi osebni obračun otroka z bolečo družinsko zgodovino in obenem njegova poslanica lepote in sprave. Je pesnikova refleksija o svobodi, travmi in izgubi, in izpoved o iskanju etnične in spolne identitete, ki začasno uteho najde v ljubezni, in dokončno v umetnosti.«
Navajam tri odlomke; prva dva sta iz knjige, tretji je iz zapisa na njeni hrbtni strani. Ocean Vuong (1988) je ameriški pesnik vietnamskega rodu. Njegova babica Lan je Vietnamka, ki se je v letih vojne v Vietnamu preživljala kot prostitutka. Iz ene od takih zvez se je rodila njena hči Rose, iz njenega razmerja z nekim drugim Američanom pa se je rodil sin Ocean. Ta je kot deček živel na robu družbe, se srečal z vrstnikom Trevorjem in z njim zapletel v homoseksualno ljubezensko razmerje. Iz tega še pred partnerjevo smrtjo odide v New York in tam začne novo življenje, zavezano pisanju. Besedilo te knjige je na prvi pogled proza, a branje nam ga razkrije kot pesem v prozi. In je vrhunsko branje.