Ocean Vuong, Bežen trenutek bajnosti, prevedli Anja Zag Golob in Katja Šaponjić, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 300 strani

Bežen trenutek bajnosti

»Vprašala si me, kako je biti pisatelj, in v odgovor ti dajem eno samo zmedo, vem. Ker tudi je ena sama zmeda, mama – nimam glave v oblakih. Čisto pri tleh jo imam. To je pisanje: da se po praznem besedičenju spustiš tako nizko, da svet milostljivo ponudi nov zorni kot, širši pogled, sestavljen iz majhnih stvari – kosem prahu, ki nenadoma postane prostrana meglena plahta natančno v velikosti mojega očesnega zrkla. In ko pogledaš skozenj, zagledaš gosto soparo v javnem kopališču, odprtem vso noč, v Flushingu, kjer je nekoč nekdo iztegnil roko proti meni in s prsti zdrsnil po ujeti piščali moje ključnice. Nikoli nisem videl obraza tega moškega, le zlato obrobljena očala, ki so lebdela v megli. In potem tisti občutek, tisti žametasti žar, povsod v meni. /…/ Ja, bila je neka vojna. Ja, prišli smo iz njenega epicentra. V tej vojni si je neka ženska podarila novo ime – Lan, se s to prekrstitvijo označila za lepo in iz te lepote naredila nekaj, kar je bilo vredno obdržati. Iz tega je bila rojena hči, in iz te hčere sin. Ves ta čas sem si govoril, da smo rojeni iz vojne – a sem se motil, mama. Rojeni smo iz lepote. Naj nihče ne misli, da smo plod nasilja – temveč da nasilje ni moglo pokvariti tega plodu, četudi je šlo skozenj. (str. 229, 279) / Bežen trenutek bajnosti je pesem v prozi, roman v prostem verzu; je sinovo pismo materi, ki ne zna brati. Pripoved o življenju, ki je vzklilo v Vietnamu, opustošenem od vojne, korenine pa je pognalo v revnem ameriškem predmestju … Pripoved je hkrati tudi osebni obračun otroka z bolečo družinsko zgodovino in obenem njegova poslanica lepote in sprave. Je pesnikova refleksija o svobodi, travmi in izgubi, in izpoved o iskanju etnične in spolne identitete, ki začasno uteho najde v ljubezni, in dokončno v umetnosti.«

Navajam tri odlomke; prva dva sta iz knjige, tretji je iz zapisa na njeni hrbtni strani. Ocean Vuong (1988) je ameriški pesnik vietnamskega rodu. Njegova babica Lan je Vietnamka, ki se je v letih vojne v Vietnamu preživljala kot prostitutka. Iz ene od takih zvez se je rodila njena hči Rose, iz njenega razmerja z nekim drugim Američanom pa se je rodil sin Ocean. Ta je kot deček živel na robu družbe, se srečal z vrstnikom Trevorjem in z njim zapletel v homoseksualno ljubezensko razmerje. Iz tega še pred partnerjevo smrtjo odide v New York in tam začne novo življenje, zavezano pisanju. Besedilo te knjige je na prvi pogled proza, a branje nam ga razkrije kot pesem v prozi. In je vrhunsko branje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 16. junij 2007 / 07:00

Za Francarijo morda evropski denar

Tudi v krajevnem odboru Preddvor so predstavili šest prednostnih nalog, ki bi morale biti opravljene v kraju. Dva od njih, ureditev občinskega zemljišča na trasi od pizzerije Urša na Črnavski ces...

Objavljeno na isti dan


Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Vrtičkarsko živahna jesen

Pridelke z vrta spravljamo le v lepem vremenu, saj morajo biti vrtnine suhe. Če želimo, da bo spomladi vrt oživel v barvah narcis, zvončkov, tulipanov ..., je zdaj čas za sajenje čebulnic.

Komenda / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Zgodbe komendskih dreves

V sredo so v Komendi odprli učno pot naravovarstveno zaščitenih starih dreves.

Šenčur / sreda, 27. september 2017 / 18:47

Gasilski državni podprvaki iz Trboj

Kranj – Prejšnjo soboto je bilo v Gorici pri Slivnici 20. državno tekmovanje v gasilski orientaciji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi mladinci in pionirji iz PGD Trboje. V kategoriji mladi...

Kranj / sreda, 27. september 2017 / 18:45

Tlake v mestu bodo prenovili

Kranj – »Tlaki na Maistrovem trgu v Kranju so ponekod odstopljeni, nekatere plošče so odkrušene in predvsem pozimi predstavljajo nevarno podlago za pešce. Razlogi za to so različni, od podvrženosti...

Nasveti / sreda, 27. september 2017 / 18:44

Po čem večno hrepenimo

»Najhujša bolezen na svetu ni gobavost ali tuberkuloza, temveč zavrženost, zapuščenost in pozabljenost. Največja revščina ni živeti s praznim želodcem, temveč to, da od nikogar nisi ljubljen in zaž...