Mamutov kip oživil tudi zgodbe
Ko so v naših krajih še lomastili mamuti, je v naselbini blizu današnjega Kamnika živel Urmal, silno radoveden fant, ki je nekega dne odšel od doma, da bi videl, kje izvira reka Njeva. Zaradi noči se ni mogel vrniti domov, zato je prespal na skali sredi majhnega jezera. Ko pa se je zjutraj zbudil, se je iz oči v oči srečal z velikim mamutom Čakijem, s katerim se je spoprijateljil.
To je strnjena obnova zgodbe stripa z naslovom Urmal, mamutov prijatelj, ki je pred kratkim izšel pri založbi Primus. Besedilo je napisal dr. Jože Urbanija, zgodbo pa je spretno prelil v ilustracije Miha Hančič. Oba sta Kamničana, ki sta po svojem delu znana po vsej Sloveniji. Jože Urbanija je večino življenja posvetil knjigam kot knjižničar in predavatelj na filozofski fakulteti, goram, pohodništvu in tudi pisateljevanju. Knjigo o prijateljstvu med Urmalom in mamutom sta navdihnila kip mamuta v naravni velikosti kiparja Mihe Kača in sodelovanje s profesorjem Danielom Bezkom, ki je pri založbi Viharnik leta 2015 izdal strokovno knjigo Mamut v naših krajih. »Najdba mamutovega okostja je za Kamnik in širšo okolico pomemben dogodek. Tega se Kamničani zavedajo, vendar pa še tako pomembni dogodki sčasoma zbledijo, če jih ne oživljajo zgodbe ali kakšni drugi načini, ki v spomin znova prikličejo podobe, ki jih je čas prekril s pozabo,« je dejal Urbanija, ki je skušal z zgodbo o mamutu in Urmalu mladim približati pomembnost same najdbe. »Hotel pa sem se tudi oddolžiti prijatelju kiparju Mihi Kaču za njegovo delo, ustvarjeno iz velikega entuziazma. Žal postavitve kipa mamuta ni dočakal.«
Ob najdbi ostankov mamuta pa je – kot poudarja Urbanija – pomembno še eno odkritje, in sicer prva paleolitska naselbina na planem pri nas. Na robu kamenodobnih kurišč je namreč dr. Fran Kos našel več kamenega orodja, ki je pripadalo takratnim ljudem. »Prvo selišče, odkrito pri nas, dogajanje v tem selišču, nastanek jezera, odnosi med prebivalci, lov, medsebojni odnosi, danes bi rekli medgeneracijski odnosi, vse to se je spontano prelilo v zgodbo stripa,« je dodal.
Miha Hančič je avtor stripov, ilustrator in diplomirani likovni pedagog. Že od malega ga navdušuje prazgodovina, vse od dinozavrov, ledene dobe, jamskih ljudi, mamutov in drugih živali, ki so živele nekoč. »Zato sem bil zelo vesel povabila direktorice kamniške knjižnice, da bi risal strip o mamutu,« je dejal Hančič, ki ima doma kupe knjig o prazgodovinskih živalih, iz katerih je črpal navdih za risanje stripa o mamutovem prijatelju Urmalu. »Like sem poskusil čim bolj poenostaviti, kajti glavni liki stripa se iz kadra v kader ponavljajo, zato sem vedel, da jih bom moral velikokrat narisati. Z barvami pa sem skušal v določenih delih bolj poudariti vzdušje, zato je denimo ob napadu Zajolkarjev noč rdečkasta, ker je dogajanje bolj nevarno,« je pojasnil avtor ilustracij.
Strip, v katerem se prepletajo zgodovinska dejstva in domišljija avtorja, je nastal v okviru projekta postavitve mamuta v naravni velikosti, ki so ga konec marca odkrili v Mamutovem parku ob vhodu v mesto Kamnik. Pobudo za nastanek vsebin, povezanih s postavitvijo mamutovega spomenika, je dala Liljana Mastikosa z Občine Kamnik, direktorica kamniške knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir pa je spodbudila nastanek te knjige in jo tudi uredila. Soustvarjalci stripa poudarjajo, da je mamutov kip v Kamnik prinesel mnogo spominov in zgodb, z vsemi pa zaznamujejo pomembno odkritje skoraj v celoti ohranjenega okostja in postavitev spomenika.
Strip je po besedah Urbanije primeren in privlačen za otroke, za vrhnjo plastjo pa se skriva tudi sporočilo za odrasle: sožitje, medsebojna pomoč, skrb za drugega, odnos oče – sin in mati – sin, odnos do živali in narave. Poleg tega sporoča, da živimo v prijateljstvu z živalmi. »In upajmo, da bo to pomagalo tudi k prijateljstvu med ljudmi,« je še dodal Jože Urbanija.