Podprli gradnjo drugega tira
Kranjski mestni svetniki so po seznanitvi z načrtovano nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj podprli čimprejšnjo izgradnjo drugega tira. Zavzemajo se za traso pod Ljubljansko cesto v Kranju.
Po oceni župana Matjaža Rakovca je načrtovana gradnja železniške infrastrukture na območju Orehka v zadnjem času razburila številne občane predvsem zaradi neustrezne seznanjenosti.
Kranj – Kranjski mestni svetniki so se prejšnji teden seznanili z razlogi za nadgradnjo železniške infrastrukture na območju Kranja in dosedanjim potekom priprave državnega prostorskega načrta (DPN). Sprejeli so sklep, da mestni svet podpira čimprejšnjo izgradnjo drugega tira, vzpostavitev novega skupnega potniškega terminala z nadhodom do Stražišča, izgradnjo novih postajališč s parkirišči P + R (parkiraj in se odpelji), ureditev hodnika za pešce in kolesarje na mostu čez Savo do Struževega ter rekonstrukcijo podvoza pod železnico na Gorenji Savi.
Po oceni župana Matjaža Rakovca je načrtovana gradnja železniške infrastrukture na območju Orehka v zadnjem času razburila številne občane predvsem zaradi neustrezne seznanjenosti. Ponovno je poudaril, da je projekt drugega tira izjemnega pomena za mestno občino Kranj, saj so načrtovane številne dolgoročne strateške rešitve za Kranj. »Prepričan sem, da bomo zato tudi v tem primeru zmogli preseči strankarske delitve in bomo projekt objektivno podpirali. Prepričan sem tudi, da se bo za vstop v Kranj oziroma odsek Orehek–Drulovka poiskala ustrezna varianta, ki bo po analizi ugotovljena kot najprimernejša v prostoru,« je dejal.
Trasa še ni določena
Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice Direkcije RS za infrastrukturo, je tako kot že prej krajanom Orehka tudi mestnim svetnikom zatrdil, da za odsek pri Orehku, kjer morajo zaradi zagotovitve višjih hitrosti potniških vlakov spremeniti potek trase, proučujejo več različic, nobena pa še ni določena. V osnutek DPN, ki ga bodo javno razgrnili predvidoma poleti, bo po njegovih zagotovilih vključena različica poteka trase drugega tira, ki bo najbolj ugodna po tehnoloških, prostorskih, ekonomskih kriterijih in po družbeni sprejemljivosti. Kot je še dejal, želijo z nadgradnjo železniške proge doseči konkurenčne čase železniških prevozov, pa tudi standarde v mednarodnem omrežju, ki omogočajo hitrosti potniških vlakov do 160 km/uro. »Za dosego tega je treba na posameznih odsekih iskati rešitve izven obstoječe trase železniške proge in upoštevati ohranitev obstoječih postaj in postajališč. Med Ljubljano in Kranjem bo tako odmik od obstoječe proge potreben na treh odsekih,« je še povedal.
Mestni svetniki kritični
Več mestnih svetnikov je v razpravi podalo kritiko, da bi morali pripravljavci DPN oziroma vodstvo občine najprej njih podrobneje seznaniti s projektom, saj bi se s tem lažje izognili insinuacijam, ki so se pojavile v javnosti. Vsi so se zavzeli za izvedbo različice z izgradnjo predora pod Ljubljansko cesto do železniške postaje v Kranju. »Če je priložnost, da dobimo evropski denar, bi bilo zelo nespametno, da bi se železnici odrekli. Res je trasa pod Ljubljansko cesto dražja, verjemite pa mi, da je najbolj vzdržna in izvedljiva. Če se je boste držali, vam garantiramo, da ne bo nobenega problema,« je na primer dejal Bojan Homan (SDS). »Podpiramo projekt nadgradnje, varianta pod Ljubljansko cesto se nam zdi najbolj sprejemljiva, čeprav bo dražja. Skoraj ne pristanemo, da se podere del vasi, sploh ker so nekateri tam ravno gradili,« pa je poudarila Vlasta Sagadin (NSi).