Avtorica razstave Iz roda v rod dr. Ana Beno / Foto: Tina Dokl

Na Gorenjskem bogata nesnovna kulturna dediščina

V Galeriji Mestne hiše in Stebriščni dvorani je na ogled razstava Iz roda v rod, katere naslov nam morda že razkriva, da je posvečena dediščini.

Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji je Slovenski etnografski muzej. Doslej je v register vpisanih 113 enot in 230 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Z območna Gorenjske je trenutno vanj vpisanih več kot trideset enot.

Kranj – Natančneje, razstava s pomenljivim naslovom Iz roda v rod je posvečena nesnovni kulturni dediščini Gorenjske, ki je vpisana v slovenskem registru pri ministrstvu za kulturo. Trenutno je z območja Gorenjske v Register nesnovne kulturne dediščine (NKD) vpisanih več kot trideset enot oziroma nosilcev te dediščine. Večina izmed njih je tudi predstavljena na tokratni razstavi, katere avtorica je dr. Ana Beno. »Razstava sovpada z dvema obletnicama, letošnjo dvajseto obletnico sprejetja Unescove konvencije o varovanju NKD in 70-letnica Gorenjskega muzeja, ki jo letos praznujemo skozi vse leto. Prav s to razstavo želim spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo muzeji, predvsem Gorenjski muzej, pri evidentiranju in ohranjanju NKD na področju Gorenjske,« je v nagovoru obiskovalcem poudarila Ana Beno.

Na razstavi so predstavljene tiste enote, ki so bile v Register vpisane do konca preteklega leta. »Vsaka enota je predstavljena s panojem, kratkim besedilom, fotografijo in – če je le mogoče – s predmeti. Pri izvoru predmetov sem s sodelavci iz muzeja hote ali nehote sledila pravilu, ki v ljudskem izročilu velja za poroko – vsaka nevesta mora namreč imeti na sebi nekaj starega, nekaj novega in nekaj izposojenega. Tako je bilo tudi pri izboru naših predmetov. Ti so večinoma iz depojev Gorenjskega muzeja, nekaj pa smo se jih izposodili tudi pri drugih muzejih, različnih organizacijah, društvih, nove predmete pa so prijazno za razstavo posodili nosilci NKD, ki še vedno ohranjajo in živijo to dediščino,« je povedala avtorica razstave.

Za kakšno dediščino pravzaprav gre? Gorenjska je prepoznavna po številnih ohranjenih znanjih in veščinah, uprizoritvah, šegah in izročilu, ki so danes vpisani v omenjeni register. Med njimi so na primer čebelarstvo, otepanje, izdelovanje malih kruhkov, piparstvo, pletnarstvo, Škofjeloški pasijon, narodnozabavna glasba, spuščanje gregorčkov in podobno. »Sicer pa je tudi Register živa stvar, v času pripravljanja razstave sta bili vanj vpisani novi dve enoti NKD, in sicer soriški govor in pa šivanje kostumov za narodne noše,« poudarja sogovornica. »Zato naj bo razstava tudi opomin, kaj vse imamo, in hkrati spodbuda, da se mogoče kdo v njej prepozna in si reče, jaz pa nekaj znam in bi lahko to znanje obnovil ter se vpisal kot nosilec NKD.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 09:02

Poletni umetniški vrhunci

Letošnji poletni kulturni utrip so v Kranju poživili vsakotedenski dogodki v okviru Poletja s Prešernovimi nagrajenci. Svoje ustvarjalne moči so predstavljali vrhunski ustvarjalci, katerih kakovost je...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...