Na Gorenjskem bogata nesnovna kulturna dediščina
V Galeriji Mestne hiše in Stebriščni dvorani je na ogled razstava Iz roda v rod, katere naslov nam morda že razkriva, da je posvečena dediščini.
Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji je Slovenski etnografski muzej. Doslej je v register vpisanih 113 enot in 230 nosilcev nesnovne kulturne dediščine. Z območna Gorenjske je trenutno vanj vpisanih več kot trideset enot.
Kranj – Natančneje, razstava s pomenljivim naslovom Iz roda v rod je posvečena nesnovni kulturni dediščini Gorenjske, ki je vpisana v slovenskem registru pri ministrstvu za kulturo. Trenutno je z območja Gorenjske v Register nesnovne kulturne dediščine (NKD) vpisanih več kot trideset enot oziroma nosilcev te dediščine. Večina izmed njih je tudi predstavljena na tokratni razstavi, katere avtorica je dr. Ana Beno. »Razstava sovpada z dvema obletnicama, letošnjo dvajseto obletnico sprejetja Unescove konvencije o varovanju NKD in 70-letnica Gorenjskega muzeja, ki jo letos praznujemo skozi vse leto. Prav s to razstavo želim spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo muzeji, predvsem Gorenjski muzej, pri evidentiranju in ohranjanju NKD na področju Gorenjske,« je v nagovoru obiskovalcem poudarila Ana Beno.
Na razstavi so predstavljene tiste enote, ki so bile v Register vpisane do konca preteklega leta. »Vsaka enota je predstavljena s panojem, kratkim besedilom, fotografijo in – če je le mogoče – s predmeti. Pri izvoru predmetov sem s sodelavci iz muzeja hote ali nehote sledila pravilu, ki v ljudskem izročilu velja za poroko – vsaka nevesta mora namreč imeti na sebi nekaj starega, nekaj novega in nekaj izposojenega. Tako je bilo tudi pri izboru naših predmetov. Ti so večinoma iz depojev Gorenjskega muzeja, nekaj pa smo se jih izposodili tudi pri drugih muzejih, različnih organizacijah, društvih, nove predmete pa so prijazno za razstavo posodili nosilci NKD, ki še vedno ohranjajo in živijo to dediščino,« je povedala avtorica razstave.
Za kakšno dediščino pravzaprav gre? Gorenjska je prepoznavna po številnih ohranjenih znanjih in veščinah, uprizoritvah, šegah in izročilu, ki so danes vpisani v omenjeni register. Med njimi so na primer čebelarstvo, otepanje, izdelovanje malih kruhkov, piparstvo, pletnarstvo, Škofjeloški pasijon, narodnozabavna glasba, spuščanje gregorčkov in podobno. »Sicer pa je tudi Register živa stvar, v času pripravljanja razstave sta bili vanj vpisani novi dve enoti NKD, in sicer soriški govor in pa šivanje kostumov za narodne noše,« poudarja sogovornica. »Zato naj bo razstava tudi opomin, kaj vse imamo, in hkrati spodbuda, da se mogoče kdo v njej prepozna in si reče, jaz pa nekaj znam in bi lahko to znanje obnovil ter se vpisal kot nosilec NKD.«