Svinčnik moraš usmerjati sam

Besedilo: Nika Toporiš
Kategorija: GG Plus / sobota, 22. april 2023 / 07:15

V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici so pred kratkim predstavili novo knjigo glasbenice in pisateljice Natalije Šimunovič z naslovom Idra, ki je rezultat navdiha, pridobljenega v času bivanja v pisateljski rezidenci v Idrijski rudarski hiši.

Natalija Šimunovič, glasbenica in pisateljica, ki si je prostor na slovenskem literarnem parketu prislužila z deli na področju mladinske dramatike, proze in radijskega ustvarjanja, je po poteh inspiracije bivanja v starem rudarskem mestu ustvarila delo, ki bralca pozicionira v Idrijo in mu omogoči, da začuti utrip kraja. Pogovor z avtorico romana in urednikom založbe Bogataj Damijanom Bogatajem je vodila nekdanja direktorica knjižnice Božena Kolman Finžgar. Uvodoma so se dotaknili projekta Pisateljske rezidence v Idriji, katerega nosilci so tudi pri Založbi Bogataj. Kot je povedal založnik, so v Slovenji od tri do štiri pisateljske rezidence, vendar večinoma v večjih krajih. »Gre za projekt, v okviru katerega izbrani ustvarjalci bivajo v Idriji in dobijo priložnost, da ustvarjajo v delovnih prostorih muzejske, rudarske hiše. Dela, ki tam nastajajo, morajo biti nekako povezana z Idrijo, življenjem v Idriji,« je pojasnil Bogataj in dodal, da je pisateljska rezidenca za izbranega pisatelja odprta tri tedne, stroške bivanja pa v celoti pokrije organizator.

Preizkušnja bivanja in ustvarjanja

Tudi Idra je posledica inspiracije, ki jo je Natalija Šimunovič dobila med bivanjem v Idriji. Ustvarjanje tega krajšega romana, v katerem se bralec znajde na življenjski poti Lucijana Potokarja, glavnega lika, ki si na vse možne načine želi uspeti, je avtorica opisala kot veliko preizkušnjo. »Damijan mi ni postavil nobenih omejitev, nobenih rokov, nobene specifične teme in pritisk je bil zato toliko večji, saj sem čutila enormno odgovornost do kraja. V Idrijo sem prišla brez ideje, o čem pisati, vedela sem to, da tam govorijo malo drugače, vedela sem, kar mi je pripovedovala moja mama, ki je tam končala gimnazijo – neizmerno rada in lepo je govorila o Idriji, o ljudeh iz Idrije, ki so posebni, pametni, podjetni,« je svojo začetno pot ustvarjanja v Idriji opisala pisateljica. V času bivanja so ji po glavi švigali različni občutki, veliko je razmišljala o tem, da bi morala v svojo zgodbo vključiti povzetke o kraju, ampak je kmalu videla, da tako ne bo šlo. »Nato se je priključila moja mama – prišla je v Idrijo in prinesla cel kup gradiva, knjig, češ da se moram malo izobraziti in ustvariti nekaj, kar bo kraju in njej v ponos. Ampak vedela sem, da nimam teh kompetenc, teh virov, da bi lahko potegnila neko rdečo nit, povzetek o kraju Idrija. Zgodba je morala priti iz moje glave in temeljiti na mojih doživetjih.«

Zgodba sodobnega človeka

Natalija Šimunovič je pojasnila, da je vedela, da se bo zgodba vrtela okoli sodobnega človeka, za kar pa je treba spoznati mesto v globino, se tam naseliti in svinčnik mora steči. »Nekaj začetkov ni obrodilo takšnih sadov, kot sem si jih zamislila. Če pisatelj pusti, da mu svinčnik vodijo pričakovanja drugih, ne steče,« je razložila avtorica in svojo izkušnjo s pisateljsko rezidenco označila kot počitniško, saj je bilo za ustvarjanje Idre nujno, da se prepusti kraju in napolni z njegovimi občutki. »Ugotovila sem, da če mi bo v literarnem delu uspelo realizirati idejo psihološkega opazovanja življenj ljudi v Idriji in njihovih ozadij, bo to kar dobro,« je pojasnila avtorica in dodala, da je nato razmišljala še o žanru. Vedela je, da bo šlo za krajši roman, ki bo zelo intenziven in bo baziral na literaturi. »Z besedami in dobro zgodbo sem želela literarno zaplesti bralca. Zgodba, ki ima klasičen dramatski lok in toliko oseb, da lahko rečemo, da je roman, pa vendar po dolžini ni klasičen roman. Zagotovo Idra ni domoznanska knjigi, prav tako pa niti svetovljanska – teme, ki se jih lotevam, in literatura, ki jo ustvarjam, so zaznamovane z nekakšnim svobodnim duhom.«

Darko, Nataša, Veličastna ...

Avtorica je pojasnila, da v knjigi prevladuje zgodba, ki je »nadidrska« in je ne moremo umestiti nikamor, razen v vsakega posameznega človeka, saj je napetost, ki jo je mogoče občutiti, napetost vsakega posameznika. »Zgodba sodobnega človeka, iskanja karierne poti, iskanja sreče skozi kariero, ustvarjanja in urejanja odnosov je zgodba, v kateri se lahko najde prav vsak. Vsa poglavja so zato tudi naslovljena z imeni oseb, ki jih Lucijan na svoji poti do uspeha srečuje. Poleg Darka, Nataše, Barbare in drugih pa je v knjigi tudi Veličastna, poglavje, ki sem ga simbolno posvetila tudi svoji mami, ki je zares veličastna.« Z branjem Idre boste vstopili na vlak idrijskega življenja, k razburljivi »vožnji« pa pripomorejo tudi narečne besede, ki jih je v določene segmente umestila avtorica. »Narečje je v Idriji zelo očitno in, iskreno, si nisem preveč upala, saj so tudi prebivalci sami malo nekonsistentni pri zapisovanju, nekateri uporabljajo dvojni v, drugi zapišejo ui in res nisem želela neskladij. Pri nekaterih likih pa se mi je vseeno zdelo pomembno, da jim podelim kanček narečnega jezika in tako sem jim nekaj stavkov, posameznih besed položila v usta,« je uporabo neknjižnega jezika razložila pisateljica. Če se kot bralci morda sprašujete, ali je avtorica glavnega junaka srečala v Idriji, pa je odgovor bolj pisateljske narave, saj je pojasnila, da je Lucijana srečala v sebi, saj se v času bivanja tam zares srečaš sam s sabo.