Prejemnik Medisove nagrade

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 15. april 2023 / 07:33

Slovenski zdravnik Vid Janša, zaposlen na Ginekološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, po rodu Radovljičan, je prejemnik ugledne mednarodne nagrade international Medis awards. Njegov znanstvenoraziskovalni prispevek je bil najboljši na področju ginekologije. Natečaj že deveto leto nagrajuje izjemne raziskovalne dosežke zdravnikov in farmacevtov iz devetih držav srednje in jugovzhodne Evrope.

Prispevek oz. študijo ste pripravili v sklopu doktorskega študija o novih možnostih diagnosticiranja endometrioze. Kaj ste ugotovili?

Zdaj je edina možnost ugotavljanja peritonealne endometrioze kirurški pregled medeničnih organov, po možnosti skupaj s histološko potrditvijo. Študija naše raziskovalne skupine pa obravnava nove možnosti napredne, neinvazivne metode za odkrivanje endometrioze. Raziskovali smo proteinsko sestavo tekočine v trebušni votlini (peritonealne tekočine) z namenom identifikacije značilnih bioloških označevalcev endometrioze, naši rezultati pa bi lahko prispevali k boljšemu razumevanju bolezenskih patoloških procesov pri razvoju endometrioze.

Študija (objavljena v odmevni reviji reviji Scientific Reports op. a.) opisuje analizo skoraj 1400 proteinov v peritonealni tekočini bolnic z neplodnostjo. Študija je razkrila višje koncentracije 16 proteinov pri bolnicah z endometriozo, ki imajo diagnostični potencial. Rezultati predstavljajo tako tudi temelj nadaljnjim raziskavam opredeljenih proteinov in njihovi validaciji v vzorcih krvi.

Na natečaj je bilo prijavljenih 238 izvirnih prispevkov z devetih področij zdravstva in farmacije, ki jih je ocenjevala neodvisna mednarodna strokovna komisija. Kaj vam pomeni ta nagrada?

Poanta je, da lahko kandidiramo samo tisti, ki se ukvarjamo s kombinacijo kliničnega in raziskovalnega dela. Sicer imam stalno občutek, da vozim slalom med vsemi zadevami na delu in doma med tremi majhnimi otroki in potem upam, da na koncu ne zgrešim preveč vratc. Zagotovo je ta mednarodna nagrada veliko priznanje glede na to, da je bilo vloženega kar nekaj dela, ki je bilo prepoznano.

Jaz sem sicer prvi avtor tega znanstvenoraziskovalnega prispevka, ki je v sklopu mojega podiplomskega študija, vedno pa je zraven raziskovalna skupina in bi se zahvalil tudi mentoricama prof. dr. Heleni Ban Frangež in prof. dr. Tei Lanišnik Rižner za vso spodbudo. Vsekakor pa bi se zahvalil tudi ženi in otrokom za razumevanje in podporo.

Kakšna bolezen je endometrioza?

Endometrioza močno vpliva na kakovost zdravja žensk. Je benigna bolezen, ni rak. Tkivo, podobno tistemu v maternici, se najpogosteje razraste zunaj maternice po trebušni votlini, tudi po jajčnikih, v jajčnikih, lahko so oddaljene spremembe v popku, nosu, pljučih. Endometrioza se pojavlja pri približno desetih odstotkih v splošni populaciji. Pri tistih ženskah, ki imajo težave z zanositvijo, se pojavlja pri celo do petdesetih odstotkih. Povezava enodmetrioze in neplodnosti sicer ni še čisto pojasnjena, razen tedaj, ko je ednometrioza zelo izražena in povzroča anatomske spremembe (zarastline, neprehodnost jajcevodov ...), ko je jasno, zakaj so težave z zanositvijo. Kadar je endometrioza blaga, niti ni zanjo enega takega anatomskega razloga, pa vseeno vidimo, da je kdaj težava z zanositvijo. To še ni čisto pojasnjeno in eden izmed ciljev je bil, da bi odkrivali tudi nove patofiziološke mehanizme s temi našimi raziskavami ali vsaj odprli vprašanja za nadaljnje raziskave.

Razen v povezavi z neplodnostjo, kdaj še posumite, da gre lahko za enodmetriozo?

Simptomi, znaki endometrioze so zelo nespecifični, zato tudi do postavitve diagnoze po navadi traja dolgo časa. Eden izmed razlogov, da traja toliko časa, je tudi to, da moramo pri blagi endometriozi narediti operacijo, da jo sploh lahko potrdimo. Poleg neplodnosti so predvsem lahko težave v smislu bolečin. Ali so to kronične bolečine v trebuhu ali ciklične bolečine pred menstruacijo, ob ovulacijah, bolečine pri spolnih odnosih, lahko tudi boleče uriniranje ali boleče izločanje blata.

V središču vašega dela sta tudi ginekološka onkologija in ginekološka kirurgija. Kaj lahko poveste o boleznih žensk na tem področju?

Najpogostejši ginekološki rak je rak na maternični sluznici, t. i. endometrioidni karcinom. Ta je najpogostejši podtip, ki je povezan s hormonskim statusom in tudi z življenjskim slogom (prehrano, telesno težo ...) in je v porastu. Ima pa ta rak na srečo vsaj to prednost, da ima zelo dobro prognozo in ga večinoma odkrijemo v zgodnjih fazah, kar se kaže kot nepravilna krvavitev iz maternice ali pomenopavzna krvavitev. V Sloveniji ga je veliko več, kot na primer v azijskih kulturah, kjer je prehrana (z manj maščobe ...) drugačna.

Skoraj pri vsaki naši patologiji imamo odprte določene bitke, ena od teh je tudi rak jajčnika, ki je sicer redkejši, težava pa je, ker ga odkrivamo v pozni fazi v napredovalih oblikah, ker se simptomi, znaki kažejo nespecifično. Tudi tam iščemo raznorazne biomarkerje, za zdaj bolj ali manj uspešno.

Ena taka zmaga, vezana na onkologijo, je rak materničnega vratu, ki ga je vedno manj. S cepljenjem se lahko preprečuje. Predvsem je pa prevalenca raka materničnega vratu nižja na račun državnega presejalnega programa Zora, ki je bil uveden leta 2003 in se je ta rak praktično prepolovil. Prej smo imeli v Sloveniji skoraj tako incidenco raka materničnega vratu kot v Afriki, zdaj pa z nizko incidenco sodimo med najbolj razvite države. To je zagotovo prednost, da zdravimo predrakave spremembe, ne raka. Tudi cepljenje ima velik potencial, da bi se zmanjšal rak na materničnem vratu, in ne samo to, s humanimi papiloma virusi (HPV) je povezan tudi rak analnega kanala, rak ust in žrela ... Pod onkološko patologijo spadajo še redkejši raki na zunanjem spolovilu, nožnici, ti so redki, so pa lahko tudi v povezavi s HPV.

Vaša mama je psihiatrinja, oče gastroenterolog, vi pa ste se odločili za specializacijo s področja ginekologije in porodništva ... Kakšna je bila ta vaša pot?

Dolgo časa so me zaradi staršev spraševali, ali bom zdravnik, pa mi je šlo to na živce in sem rekel, da ne bom. V gimnazijskih letih, obiskoval sem Škofijsko gimnazijo Ljubljana, pa je bila prav medicina edina, ki me je zanimala – in naprej študij na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kar se pa specializacije tiče, sem dolgo časa mislil, da ginekologija ni zame. Potem pa sem enkrat na študentskih vajah v porodnišnici lahko sodeloval pri porodu deklice, Pia ji je bilo ime. To me je čisto navdušilo. Sicer sem zatem potreboval še kar nekaj časa, da sem se s tem sprijaznil, a vse od takrat naprej, ko sem se odločil za specializacijo iz ginekologije in porodništva, mi ni bilo niti enkrat žal. Kljub temu da se zdi, da smo omejeni na en organski sistem, je v bistvu zelo široko področje. Po eni strani porodništvo, po drugi strani sem pa zelo zgodaj ugotovil, da mi bolj odgovarjajo kirurške stroke.

Novi dom in družino ste si ustvarili v Ljubljani, po rodu pa ste Gorenjec.

Otroštvo sem preživljal v Radovljici in še vedno se rad vračam na Gorenjsko, s katero imam še malo tudi strokovne povezave, saj občasno opravljam dežurstva na ginekološko-porodniškem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice.

Načrti za prihodnost v povezavi s stroko pa so ...

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, našem terciarnem centru, se spodbuja kombinacija kliničnega in raziskovalnega dela. Zagotovo je med mojimi cilji, da bi nadaljeval tudi raziskovalni del. Kar se tiče same stroke, je možnosti zares veliko. Onkološka kirurgija je široka in se mi zdi, da imam podporo tako na našem oddelku kot pri vodstvu Ginekološke klinike UKC Ljubljana.