Benedikt v Slovenskih goricah
Izlet v Benedikt smo začeli malo drugače kot po navadi. Že na avtobusni postaji sva z voznikom v pnevmatiki avtobusa opazila žebelj. To moramo rešiti, sva sklenila, saj je varnost na prvem mestu. V podjetju Habjan transport iz Škofje Loke so nam takoj priskočili na pomoč in zamenjali gumo, medtem ko so gostje spili kavo. Res hvala za prijaznost. Brez odlašanja smo se nato odpeljali v Benedikt, kjer nas je pred občino sprejel Rok Šijanec, ki je med drugim na občini zadolžen tudi za razvoj turizma. Povedal nam je, da je občina med mlajšimi v Sloveniji, saj je nastala šele leta 1998, mlada pa je tudi zato, ker je povprečna starosti prebivalcev manj kot štirideset let. Vsako leto imajo težave, ker je vpis v vrtec in osnovno šolo prevelik.
Najprej smo se odpeljali do slatinskih vrelcev, kjer je izvir mineralne vode. O vrelcih, pticah in rastlinju, ki so značilni za te kraje, nam je povedal naravovarstvenik Robert Šiško. Medtem ko smo okušali vodo s posebnim okusom, ki je tekla iz 103 metre globoke vrtine, pa nam je na harmoniko zaigral Lan Ledrek. Priznati moram, da fant dobro igra, saj se uči že sedmo leto. Da nam je igral, mu je izostanek od pouka opravičil sam ravnatelj šole. Med prevozom do bližnjega griča, kjer stoji lepa gotska cerkev Svetih treh kraljev, nam je naš vodnik razložil, da so v središču mesta zvrtali 1854 metrov globoko vrtino in našli zdravilno vodo, ki so jo želeli uporabiti za ogrevanja toplic. Žal je podjetje, ki se je ukvarjalo z vrtanjem, propadlo in tudi vrtina zdaj propada. S toplicami tako še nekaj časa ne bo nič.
Več se je dogajalo v in ob cerkvi. V cerkvi smo si ogledali lepe gotske oltarje in občudovali notranjost stavbe, katere začetki segajo v leto 1521. Istega leta so zgradili tudi mežnarijo, ki je danes protokolarni objekt občine. Ima tudi staro črno kuhinjo.
Za dobro voljo so poskrbeli člani vinogradniškega društva Benedikt. V vinski kleti smo namreč pokusili vino, ki so ga pridelali njihovi člani. Predstavili so nam tudi vino z imenom Zvrst, ki je sestavljeno iz najmanj dveh sort vina. Pokusili smo tudi lokalno dobroto kruh »klecnprot«.
Lahko bi še pokušali, saj je bilo vreme lepo in volja dobra, a čakali so nas na kmetiji Kaučič, kjer so nam pripravili okusno kosilo. Po kosilu smo tudi zapeli in zaplesali.