Škodo najbolj občutijo lastniki

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 23. september 2017 / 16:59

V zavodu za gozdove ugotavljajo, da so napadi lubadarja vse bolj pogosti ter vedno daljši in obsežnejši. Letos so do konca julija označili za posek 902 tisoč kubičnih metrov lubadark, od tega na kranjskem in blejskem gozdnogospodarskem območju 280 tisoč »kubikov«.

Kranj – Po žledu v letu 2014 se je v poškodovanih in oslabelih iglastih gozdovih čezmerno razmnožil lubadar. Škoda, ki jo je doslej povzročil, je že večja od škode po žledu. Medtem ko je bilo zaradi posledic žledoloma treba posekati na prizadetih območjih v Sloveniji tri milijone kubičnih metrov iglastih dreves, je lubadar v zadnjih treh letih napadel že več kot pet milijonov kubičnih metrov lesa, predvsem smreke. Napad lubadarja na smrekove sestoje se nadaljuje tudi letos, po podatkih zavoda za gozdove so do konca julija za posek označili 902 tisoč kubičnih metrov lubadark, od tega domala 204 tisoč »kubikov« na blejskem gozdnogospodarskem območju in nekaj več kot 76 tisoč kubičnih metrov na kranjskem območju. Lastniki gozdov so do konca julija posekali 770 tisoč kubičnih metrov lani in letos odkazanega drevja za posek – na blejskem območju nekaj več kot 153 tisoč kubičnih metrov in na kranjskem blizu 60 tisoč »kubikov«.

Medtem ko je spomladi kazalo na postopno umirjanje napada lubadarja, so se junija s pojavom visokih temperatur škode spet začele povečevati, še zlasti na blejskem gozdnogospodarskem območju, delno pa tudi na slovenjegraškem in kočevskem. Visoke temperature namreč ugodno vplivajo na razvoj lubadarja, hkrati pa vročina in suša oslabita drevesa in zmanjšata njihovo odpornost. V zavodu za gozdove so prepričani, da na razmnoževanje lubadarja pomembno vplivajo tudi podnebne spremembe, ki se najbolj očitno kažejo v zviševanju temperatur in zmanjševanju količine padavin. Lubadar zaradi vse toplejšega ozračja razvije eno generacijo več kot pred desetletji, kar se je najprej pokazalo v nižinskih gozdovih, potlej pa enako tudi v višje ležečih predelih. Lani so bile temperature celo novembra in decembra tako visoke, da se je lubadar lahko razmnoževal.

»Gozdovi zaradi čezmerne razmnožitve lubadarja ne bodo uničeni, spremenila se bo le njihova vrstna sestava. Več bo mladih gozdov, v nižinah in na toplih legah bo manjši delež smreke, manj bo čistih smrekovih sestojev,« ugotavljajo v zavodu za gozdove, kjer opozarjajo predvsem na finančno škodo, ki jo občutijo lastniki gozdov zaradi nižje vrednosti lesa, izgube prirastka in večjih stroškov obnove gozdov. Lastniki lahko sami največ naredijo za zmanjšanje škode tako, da redno pregledujejo sestoje in se hitro odzovejo ob pojavu prvih znakov napada lubadarja.