Zasvojenost že pri osnovnošolcih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 5. april 2023 / 13:21

V dnevnem centru za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Labirint v Kranju se srečujejo že z osnovnošolci, ki razvijajo zasvojen način življenja. Na obravnavo prihajajo čedalje mlajši, ki posegajo po psihoaktivnih substancah.

Kranj – V Centru za socialno delo Gorenjska, enota Kranj, ugotavljajo, da v dnevnem centru za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Labirint v Kranju upada število uporabnikov, starih nad štirideset let, na obravnavo pa prihajajo čedalje mlajši, ki posegajo po psihoaktivnih substancah. »Srečujemo se že z osnovnošolci, ki razvijajo zasvojen način življenja. Opažamo, da smo v obdobju, ko se zelo aktivno oblikuje scena uporabnikov in preprodajalcev drog med zelo mlado populacijo. Gre za mladostnike v starosti med 14 in 18 let. Med njimi prevladuje dobro poznavanje trga 'spletnih substanc', se pravi substanc, ki so dostopne na spletu in njihova legalnost še ni povsem ustrezno regulirana. Nekatere se lahko brez težav naročajo iz spletnih trgovin, ki ponujajo substance za laboratorijsko uporabo, spet druge, že nelegalne, pa na dark netu. Tako se prepovedanim drogam, kot sta marihuana in heroin, dodajajo različne primesi, ki povzročajo nenavadne učinke tako na psihološki kot tudi telesni ravni posameznika,« so zapisali v poročilo o delu Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zlorabe drog za leto 2022.

Med mladimi, ki so vključeni v obravnavo v center Labirint, so trenutno najbolj razširjene substance kokain, MDMA in amfetamini, pridružen je tudi ketamin in 3 MMC, piše v poročilu. Med srednješolsko in tudi že osnovnošolsko populacijo zaznavajo veliko preprodaje substanc, predvsem kokaina in marihuane. Kot opažajo, marihuana med mladostniki trenutno niti ni problematizirana, uporaba je zelo pogosta, občasna uporaba marihuane pa je po večini že povsem normalizirana, za večino uporabnikov. Med mladimi uporabniki centra Labirint marihuana sicer ni glavna substanca.

Med mladostniki, ki se vključujejo v program Labirint, prepoznavajo veliko apatije v odnosu do običajnega družbenega življenja in nezaupanje v družbene ureditve in institucije, kar pripisujejo tudi postcovidnemu efektu. Mladi namreč pogosto navajajo, da jih je odrasla družba v času epidemije pustila na cedilu. »Mnogi mladi, ki ne prihajajo iz spodbudnih okolij (zasvojen način življenja, prisoten v družini, slabše socialne družinske razmere, nepovezanost med družinskimi člani, občutek nesprejetosti pri mladostnikih, pomanjkanje občutka varnosti, da se na odrasle lahko zanesejo), so bili namreč v tem obdobju izključeni iz običajnega ritma življenja in potisnjeni v situacijo, kjer so bili po večini prepuščeni samim sebi. Ta izključenost se kaže tudi v postcovidnem obdobju, saj ostajajo zaprti v svoje vrstniške skupine, kjer je prisotno nezaupanje v avtoriteto, v odrasle in njihov način življenja. Pri obravnavi mladostnikov, ki spadajo v populacijo tveganega poseganja po substancah, prepoznavamo potrebo po nastanitvenih programih za mlade, ki bi omogočali kontinuirano, poglobljeno obravnavo stisk mladostnikov ter varno okolje, ki jim v okviru njihove družinske dinamike ni zagotovljeno,« pojasnjujejo v CSD Gorenjska, enota Kranj. Kot ob tem poudarjajo, njihove ugotovitve temeljijo na izkušnji sodelovanja z rizičnimi mladostniki, ki so že posegli po psihoaktivnih substancah, z zdravo populacijo mladih pa imajo manj stikov, zato težko posplošujejo ugotovitve na celotno populacijo mladih.