Čustva in zdravje
Človeško telo ima več sistemov – dihalni, prebavni, mišično-skeletni, hormonski, imunski, čustveni, srčno-žilni, živčni, limfni … Vsi delujejo v službi preživetja. Sistemi so medsebojno povezani in delujejo sinhrono, drug drugega podpirajo v istem cilju – preživetje. In delujejo celostno. Ko en sistem uničimo, zatremo ali ga ne upoštevamo, to vpliva na druge sisteme.
Kaj je naloga imunskega sistema? Preprečiti vstop nezdravega (npr. bakterijam) ali ubiti, kar lahko škoduje našemu organizmu (npr. virusi, nezdrave tvorbe v telesu), in hkrati prepustiti v telo, v organe, v posamezne celice, kar je hranljivo in zdravo oziroma kar telo potrebuje (npr. vitamini, hranila, beljakovine …). Imunskemu sistemu rečejo tudi lebdeči možgani, ker je povsod po telesu in ker ima sposobnost prepoznavati, reagirati, spoznavati. Imunski sistem deluje podobno kot čustveni sistem, le da je imunski v fizičnem telesu, čustveni pa v našem psihičnem telesu. Naše fizično in psihično telo pa rasteta od našega spočetja dalje.
Kakšna pa je naloga čustev? Vloga čustev je odziv na vstop nekoga ali nečesa v moje življenje, v moj prostor. Lahko je to pozdrav, veselje, sprejemanje, pozitiven pristop, lahko pa čustva onemogočijo agresivni, nezdravi pristop do mene, da nekoga zaustavijo in mu rečejo: odnehaj in odidi od mene. Čustva nam povedo, ali želijo nekoga ali nečesa več ali manj. Vloga čustev, še posebno jeze, je, da odločimo, kaj bo vstopilo v nas in kaj ne. To je namen čustev. Kar je zdravo, hranljivo za mojo osebnost, za moje življenje, je dobrodošlo, kar je škodljivo, toksično, nezdravo, pa je nedobrodošlo.
Torej dva sistema v človeku delujeta podobno. Hkrati sta povezana. Če ne upoštevamo enega, bo drugi deloval moteno. Čustveni in imunski sistem sta tesno povezana, saj lahko čustvena stanja in izkušnje vplivajo na delovanje imunskega sistema. Vendar pa lahko tudi pozitivna čustva, kot so sreča, ljubezen in zadovoljstvo, izboljšajo delovanje imunskega sistema. Raziskave so pokazale, da se pri ljudeh, ki se počutijo srečne in zadovoljne, poveča število in aktivnost celic imunskega sistema, kar lahko prispeva k boljši odpornosti na bolezni.
Predvsem pa moramo čustva upoštevati. Še posebno jezo. Če vi ne boste rekli ne, ko je to potrebno, bo to storilo vaše telo in vam z boleznijo preprečilo škodljivo vplivanje okolice na vas. Ni vaša krivda, bili ste programirani, preden ste se lahko samoodločali. Sedaj je pa nov čas. Recite ne – čeprav ljudje, ki so navajeni na vaš večni da, ne bodo vriskali. Čudno vas bodo gledali. Vendar kaj vam mar, gre za vas in za vaše zdravje. Ko boste rekli ne, boste šele izvedeli, kdo je vaš resnični prijatelj. Kdor vam bo ploskal, vam želi dobro, kdor se bo pritoževal, pomeni, da vas želi še naprej izkoriščati.