Bila je ljubezen na prvi pogled

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. april 2023 / 20:50

Gradu Dvor v Preddvoru res ne manjka več veliko in bo zasijal v vsej svoji prerojenosti. Zlasti nova fasada je močno nadgradila videz že tako zanimivega gradu. Središče kraja je z njegovo obnovitvijo veliko pridobilo.

Tako imenovana grofica in grof, Tanja Šubelj in Florjan Sušnik iz Zavoda za kulturo, turizem in kulturno dediščino Grof in grofica, sta pred Preddvorom delovala na dvorcu Štatenberg pri Makolah. Združil ju je splet okoliščin, saj oba zelo zanimajo starine. »'Grof' je res strasten zbiratelj starin,« pravi Tanja Šubelj. Prav njun je tudi dvorec Rus v Lukovici. V celoti sta ga prenovila. In že takrat sta razmišljala o tem, da bo prej ali slej prišlo do tega, da starin na trgu ne bo več mogoče dobiti. Šubljeva pojasni, da predvsem Američani kupujejo vse, kar se kupiti da. Tako sta sklenila, da kupita čim več starin, kolikor sta bila pač v danem trenutku finančno zmožna, in jih shranita. Potem je Tanja zbolela za rakom, Florjana je zadela kap in sledilo je obdobje, ko sta se začela zavedati, da bo treba nekaj narediti. Tanja Šubelj je znana tudi kot slepa grofica, saj jo je doletela še redka dedna bolezen, ki ji je tako rekoč vzela vid – vidi le odstotek vidnega polja, a to njenemu življenju ni odvzelo iskrivosti.

Njuna zgodba in sosledje dogodkov v življenju sta ju pripeljala do odločitve, da bosta poiskala grad na domačih tleh, ki pa mora biti v dobrem stanju, da bosta vanj lahko postavila pohištvo. Tako sta prišla na Štatenberg, začela sicer pisati svojo zgodbo, a ta se žal ni izšla. In pot ju je potem nekega lepega dne pripeljala v Preddvor, kjer sta najprej zagledala grad Hrib. Želela sta več informacij. Oglasila sta se na občini, kjer pa so jima predstavili grad Dvor. Šubljeva se je takoj zaljubila vanj. Pravi, da ima grad neko posebno energijo.

Pisalo se je leto 2021

»Začeli smo februarja, julija je bilo spodnje nadstropje narejeno. S tem, da smo odstranili lesno gobo in delali vse pod budnim očesom zavoda za spomeniško varstvo. Uspelo nam je tudi s pomočjo prijateljev in njihovega prostovoljstva. Sedaj je narejeno že zgornje nadstropje, v spodnjem pa imamo staro trgovino (kakor je bilo to videti nekoč), čarovniško sobo, v kateri prikažemo, kako so izdelovali zdravila iz rož, staro lekarno … Izveste marsikaj o zobozdravstvu, pulmologiji … Imamo še malo beneško sobo, ki je povezana s kavarno, ki gosti pogovorne večere, predstavitve knjig, številne zanimive dogodke. Zgoraj pa imamo poročno sobo, kar nekaj sob, od katerih vsaka nosi ime po eni od »grofic«, ki jih sicer lahko v gradu tudi srečate,« pripoveduje Tanja Šubelj in našteva naprej: »Imamo glasbeno, cvetlično, rusko, lovsko, grofovo, Wurzbachovo sobo. Sobo z oblačili, salon, beneško spalnico …« Pove, da snemalne ekipe kar veliko povprašujejo po različnih snemanjih v gradu. »Posojava tudi nekatere predmete, na primer dva 'grofovska stola', ki ju sicer lahko vidimo v kavarni.« V gradu domujeta tudi vinska klet in grajska tiskarna. Marsikateri dogodek ob lepem vremenu gostita grajski park in terasa. Dvorišču gradu manjka le še malo, da bo urejeno, terasi pa se tudi še obetajo izboljšave.

Ko poslušamo Šubljevo, nekako izluščimo, da je vse skupaj pravzaprav ena velika razstava, namenjena ljudem, obiskovalcem gradu Dvor. »Danes lahko posamezno sobo postavimo v katero koli obdobje – umaknemo pohištvo in postavimo drugo. Hkrati pa grad ne propada, se odpira in postaja zanimiv za ljudi,« pojasni Šubljeva. »Pri nas se poleg tega, da se vsega nagledate, lahko vsega tudi dotaknete. Velikokrat ga 'preoblečemo'. Če pridete enkrat, naslednjič ni enako.« Meni, da grad sicer pripada kraju, v katerem stoji, saj ko nas ne bo več, bo grad še vedno tu. Z »grofom« sta samo njegova najemnika, doda. Predvsem pa želita dokazati, da v slovenskem prostoru gradovi potrebujejo vsebino.

Grad je dobil poročno sobo

Računajo, da bodo letos začeli v gradu tudi poročati. V zvezi s tem ima »grofica« veliko idej, zlasti pa jo navdušujejo tematske poroke. Ker v gradu urejajo kapelo, se bodo pari lahko poročali tudi v njej. Še vedno pa je grad primarno na voljo za oglede, kar »grofu in grofici« največ pomeni.

Včasih kdo omeni, da se mu zdi prostor kičast. Šubljeva se zasmeje, da bi bilo to super, če bi imela dejansko denar za kič. V Sloveniji namreč t. i. kiča ne premoremo, nadaljuje. »Barok je bil najdražji,« nas pouči. Doda, da imata sicer pohištvo iz več obdobij; nekaj odličnih, izjemnih kosov, nekaj pa takih, ki so prilagojeni času. Najbolj dragocen in njej ljub kos na gradu Dvor je glasbena omara, ki jo zagledamo takoj ob vhodu v grad. Datira v leto 1902. Je tridelna z dvema bobnoma in izjemno redka.

In kaj odgovorita, ko ju vprašajo, od kod denar, da si vse to lahko privoščita? »Eni gredo po svetu, drugi imajo kak drug konjiček, midva pa zbirava starine. Pa še dobro znava kupiti,« zaključi življenja polna »grofica« Tanja Šubelj.