Obrestne mere za depozite

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 2. april 2023 / 13:17

Čeprav visoka inflacija ob hkrati zelo nizkih depozitnih obrestnih merah znižuje realno vrednost prihrankov prebivalstva, pa to po ugotovitvah Banke Slovenije doslej ni povzročilo opaznejšega umika vlog gospodinjstev v pričakovano donosnejše alternativne naložbe (vzajemne sklade, kapitalske trge). Varčevanje v bankah ostaja za gospodinjstva še naprej prevladujoča oblika varčevanja, pri tem pa delež vlog na vpogled (po podatkih za lanski junij) znaša skoraj 89 odstotkov vseh vlog gospodinjstev. Varčevalce odvračajo k vezavi prihrankov negotove geopolitične razmere (vojna v Ukrajini) in nizke obrestne mere. Delež vlog na vpogled bi banke lahko znižale z zvišanjem depozitnih obrestnih mer, vendar pa bo do tega po oceni Banke Slovenije verjetno prišlo zelo postopoma, saj imajo banke na računih pri centralni banki še vedno velik obseg likvidnih sredstev.

Kot kaže najnovejše poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank, je januarja letos obrestna mera za vloge gospodinjstev do enega leta v Sloveniji znašala 0,2 odstotka, na evrskem območju pa 1,5 odstotka. Pri vlogah nad eno leto je bila obrestna mera v Sloveniji 1,4-odstotna in na evrskem območju 2-odstotna. (Podatek o obrestni meri za depozite združuje fiksno in variabilno obrestno mero.)

V Zvezi potrošnikov Slovenije vsak mesec zberejo podatke o obrestnih merah depozitov z nespremenljivo obrestno mero in jih vnesejo v »primerjalnik depozitov«, s pomočjo katerega si varčevalci lahko izračunajo, koliko obresti bi dobili za depozit v določenem obdobju. Primerjave kažejo, da so med bankami precejšnje razlike, še zlasti pri dolgoročnih depozitih. Ko smo v sredo s pomočjo primerjalnika preverjali, koliko obresti bi dobili pri vezavi deset tisoč evrov, je računica pokazala takole: pri vezavi za 31 dni od štiri do osem centov, pri vezavi za 13 mesecev pa od 1,09 do 226,07 evra.