Makarić obvezno na psihiatrično zdravljenje
Kranjčanu Borisu Makariću je bil v četrtek na kranjskem okrožnem sodišču izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, potem ko je novembra lani hudo telesno poškodoval oškodovanca, nekaj dni zatem pa pri opravljanju uradnega dejanja oviral policiste specialne enote. Zaradi psihične motnje paranoidne shizofrenije svojega ravnanja ni mogel imeti v oblasti.
Kranj – Okrožna državna tožilka Sabina Perko je sicer 37-letnega Borisa Makarića obtoževala, da je v času, ko ni mogel razumeti pomena svojega dejanja in ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi psihične motnje paranoidne shizofrenije, ki je bila tedaj v fazi akutne psihotične epizode, skušal vzeti življenje naključnega mimoidočega oškodovanca. Makarić naj bi ga 13. novembra lani v neposredni bližini svojega stanovanja v Kranju vsaj 13-krat z veliko intenzivnostjo udaril s pestjo v glavo, ko pa je oškodovanec padel na tla, pa še v predel prsnega koša, zaradi česar je med drugim utrpel več zlomov in otolčenin. Pretepati naj bi ga prenehal šele, ko je tretja oseba začela kričati, da bo poklicala policijo, zato naj bi dejanje po navedbah tožilke ostalo pri poskusu uboja.
Poleg tega je obtožnica Makarića še bremenila, da je 25. novembra lani uradni osebi skušal preprečiti opravljanje uradnega dejanja, ko naj bi oviral policiste specialne enote, ko so nameravali opraviti preiskavo njegovega stanovanja z namenom zbrati dokaze v zvezi z očitanim poskusom uboja. Tožilka je sodišču tudi predlagala podaljšanje pripora do nastopa izvajanja predlaganega varnostnega ukrepa.
V dokaznem postopku na glavni obravnavi, kjer je predsednica senata Polona Kukovec med drugim skušala dobiti odgovor na vprašanje, kaj je bil vzrok, da je obdolženi prenehal pretepati mimoidočega, je sodni izvedenec psihiatrične stroke Peter Pregelj povedal, da je pri obtoženem mogoče ugotoviti, da je bila v času obravnavanega dogodka prisotna akutna psihotična epizoda, najverjetneje v povezavi s predhodno opustitvijo psihofarmakoterapije. »Zaradi navedene psihične motnje je bila preiskovančeva sposobnost razumevanja pravega pomena svojih dejanj povsem odpravljena, saj si je preiskovanec dogodke iz okolja razlagal pod vplivom motenj mišljenja, dodatno pa so njegov stik z realnostjo krnila halucinatorna doživetja,« je povedal izvedenec. Tudi po osebnem pregledu pri preiskovancu po njegovih navedbah ni bilo mogoče oceniti ustrezne kritičnosti tovrstne simptomatike. »Obstaja nevarnost, da bi se pri njem ponovno pojavljalo heteroagresivno vedenje ob psihotičnem doživljanju realnosti.«
Prenehanje dejanja si je mogoče po besedah izvedenca razlagati v sklopu samega vzroka za dejanje. »Preiskovanec je skušal prekiniti doživljanje cenestetičnih halucinacij, ki jih je vzročno povezoval z dejanji drugih oseb in jih razumel paralogično kot napeljevanje k homoseksualnosti. Z dejanjem je tako poskušal odvrniti neprijetne občutke ter pokazati, da ne želi imeti homoseksualnih nagnjenj oziroma sodelovati v tovrstnih dejanjih,« je pojasnil izvedenec.
Zagovornik Tomaž Skubic je v zaključni besedi dejal, da iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja z dovolj visoko stopnjo zanesljivosti, da bi obdolženi poškodovancu poskusil vzeti življenje. Visoka intenzivnost udarcev po njegovem ne more biti odločilni faktor za ocenjevanje namena obdolženca, saj se je ta v preteklosti intenzivno ukvarjal z boksom. Menil je, da je kvalifikacija očitanih kaznivih dejanj pomembna za presojo sorazmernosti izrečenega varnostnega ukrepa, zaradi česar je opozoril na neustrezno pravno kvalifikacijo očitanih dejanj. »Pred boleznijo je bil obdolženi nenasilen, prijazen do soljudi. Bil je tudi še nekaznovan za kazniva dejanja, in kot je sam povedal, bi si rad v čim krajšem času našel zaposlitev,« je povedal zagovornik in med drugim opozoril, da obdolženec želi čim prej nadaljevati zdravljenje na prostosti oziroma ambulantno.
Veliki senat kranjskega okrožnega sodišča je očitano dejanje prekvalificiralo in odločilo, da je obdolženi izpolnil vse znake kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, obenem pa tudi kaznivo dejanje preprečitev uradnega dejanja uradne osebe. Sodišče mu je izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. Podaljšali so mu tudi pripor v Enoti za forenzično psihiatrijo v Mariboru.