Poljanci nikoli ne razočarajo
Po dolgi poti iz Finske je bila Ema Klinec v soboto ob prihodu v Poljane zelo dobro razpoložena. Na glavno prizorišče sprejema pred gostilno Na Vidmu so jo pripeljali v »spačku«.
Poljane – Poljanska dolina je ena tistih, ki tako rekoč dihajo za skoke. Kako tudi ne, saj od tu prihaja cvetober uspešnih skakalcev in v zadnjih letih predvsem skakalk. Čeprav je minulo soboto dopoldne lilo kot iz škafa, celo zagrmelo je, so se organizatorji sprejema, Fan club Klinec, optimistično nadejali: Ema bo prinesla sonce. In res je bilo tako – ko je Ema Klinec prišla v Poljane, so se oblaki razkadili, posijalo je sonce, marsikatera solza sreče je spolzela po licih. Dežja ni bilo več, so pa deževale čestitke, Ema je podpisovala zastavice, tudi selfiji so nastajali, vsakdo ji je želel stisniti roko in ji čestitati za izjemne uspehe v letošnji sezoni. Na vprašanje, ali je že ponotranjila občutek rekorderke, je Ema v svoji skromni maniri odgovorila: »Ne še čisto, se ga pa vedno bolj zavedam; ste se pa zelo potrudili za današnji sprejem, Poljanci nikoli ne razočarate ...« Junakinja poljanskih src Ema Klinec je torej srečno prispela domov. Pravi, da bo zdaj izkoristila še kak dan za smučanje. »Med sezono to ni mogoče,« pojasni. Morda bodo kak sproščen smučarski dan njena ušesa krasili tudi srebrni uhani, ki jih je prejela v dar od organizatorjev sprejema. Na enem je vgravirana številka 203, na drugem pa 226.