Nasprotujejo novim okoljskim omejitvam

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. marec 2023 / 21:31

Nezadovoljni kmetje so v petek na protestih po Sloveniji opozarjali zlasti na vse strožje okoljske zahteve, ki jim otežujejo ali celo onemogočajo kmetovanje.

Kranj – Sindikat kmetov Slovenije je v petek na več kot tridesetih lokacijah v Sloveniji pripravil opozorilne proteste proti poniževanju kmečkega stanu in ogrožanju prehranske varnosti prebivalstva, ki se jih je po oceni predsednika sindikata Antona Medveda udeležilo najmanj pet tisoč kmetov. Na Gorenjskem je bil osrednji protest v Kranju, pripravili pa so ga tudi v Kamniku in spontano še v nekaterih krajih. Kmetje so jasno povedali, da si želijo bolj spodbudno okolje za kmetovanje.

V Kranju se je na protestu zbralo okoli sto kmetov iz kranjske in okoliških občin, od tega se jih je približno trideset s traktorji zapeljalo tudi skozi mesto. V Kamniku se je protesta udeležilo približno trideset kmetov iz kamniške, komendske in domžalske občine. Kmetje so se s traktorji, nekateri pa tudi z avtomobili, zbrali pri kulturnem domu, nato pa so se zapeljali skozi središče mesta in po bližnji okolici.

Potrebujejo bolj spodbudno okolje

Vodstvo sindikata kmetov je ob podpori kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zbornice, zveze slovenske podeželske mladine in zveze kmetic še pred opozorilnimi protesti predstavilo svoje zahteve pred parlamentom v Ljubljani. Izročili so jih vladi, zdaj pa bodo deset dni čakali na srečanje z vladno stranjo in nato, odvisno od odziva vlade, stopnjevali protestne aktivnosti.

Kmetje so na protestu jasno in glasno povedali, da potrebujejo za kmetovanje spodbudno okolje. Izrazili so močno nestrinjanje z okoljskimi zahtevami, ki presegajo realne zmožnosti kmetovanja oziroma že celo onemogočajo kmetovanje, pri tem pa država po njihovem mnenju prehranske varnosti ne bi smela podrejati okoljskim avanturam. Kmetje zahtevajo tudi zmanjšanje območij Natura 2000 in prestavitev teh na območja, ki ne bi omejevala kmetijske pridelave. Od nove kmetijske politike pričakujejo izvedljive in administrativno nezahtevne okoljske, podnebne in druge ukrepe. Zahtevajo tudi usklajevanje vseh neposrednih plačil in drugih plačil z inflacijo, uporabo denarja skupne kmetijske politike izključno za kmetijstvo, ureditev verige preskrbe s hrano in pravične cene za kmete, zmanjšanje populacije zveri in divjadi, zaščito najboljših kmetijskih zemljišč, zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in obravnavanje živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja, nasprotujejo pa tudi novim davkom.

Vse ni v rokah kmetijskega ministrstva

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je v odzivu na zahteve sindikata poudarila, da je ministrstvo ves čas v stiku s kmeti, z nevladnimi organizacijami in ostalimi deležniki. »Kmetje vedo, da smo na njihovi strani, da poznamo njihove zahteve, ampak vse niso rešljive čez noč. Na različnih področjih so dogovori možni, vendar vse ni v rokah kmetijskega ministrstva, zato se je treba pogovoriti tudi z drugimi resorji in skupaj najti razumne rešitve«, je dejala ministrica.

Zaradi okoljskih omejitev bo manj hrane

»Nova kmetijska politika nam jemlje ustavno pravico do kmetovanja, saj nas pri kmetovanju omejuje, tudi zaradi nekih ptičkov in metuljčkov. Smo proti novim okoljskim omejitvam in območjem, kjer kmetovanje ne bi bilo dovoljeno oziroma bi bilo mogoče le z upoštevanjem številnih omejitev. Če država želi imeti taka območja, naj nam plača pet tisoč evrov odškodnine na hektar,« je na opozorilnem protestu v Kranju dejal Janez Kert, kmet iz Čirč in sindikalni koordinator, in dodal, da bodo kmetje zaradi okoljskih omejitev pridelali tudi manj hrane. Ne­pravično se mu zdi, ker država kmetijski denar namenja tudi za ohranjanje okolja. Kmetje tudi ne morejo več trpeti tega, da jim divjad, še zlasti velike zveri, uničujejo pridelke in napadajo živali.

Potrošnike je pozval, naj kupujejo domače, slovenske pridelke in s tem podprejo slovenske kmete, ki že zdaj kmetujejo zelo trajnostno in tudi pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev spoštujejo pravila, ki so strožja kot v Evropi.

»Kmet je tisti, ki je od nekdaj pazil na svojo zemljo – zato, da je na njej prideloval pridelke in jo ohranjal za naslednike. Država bi jim morala biti za to hvaležna, ne pa da jim predpisuje nove omejitve,« je dejala Barbara Lombar, predsednica sveta kranjske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

Protestiramo, da bi lahko normalno delali

»Protestiramo proti predpisom, ki nas bodo omejevali pri kmetovanju, tudi proti vse strožji uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Le kako bomo zatirali plevele?! Ljudi za okopavanje z motiko ni,« je dejal kmet Matej Lombar iz Cerkelj. »Takih, ki protestirajo za to, da bi lahko delali, je v tej družbi bolj malo. Kmetje pa protestiramo prav zato, da bi lahko delali – normalno delali,« je dejal Lojze Urbanc iz Gorič. »Administracije, pisarije je občutno preveč, to ni več normalno. Zbirne vloge so preveč zahtevne,« je dejal kmet Tomaž Bohinc iz Zaloga pri Cerkljah in dodal, da naj država subvencije ukine in raje zagotovi kmetom normalne cene pridelkov. »V kmetijstvu je obupno, okoljske in druge zahteve so veliko strožje, kot so na primer v industriji. Sedanja zelena politika ni v korist kmetijstva, ampak v njegovo škodo,« je ugotavljal Primož Porenta iz Žabnice.