Na poti k novemu kulturnemu modelu

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 27. marec 2023 / 17:18

V želji prisluhniti ustvarjalcem v kulturi v lokalnih skupnostih bo vodstvo ministrstva za kulturo v mesecu in pol obiskalo vseh dvanajst regij po Sloveniji. Minuli petek je gorenjski regionalni posvet Kultura za prihodnost potekal v Kranju.

Kranj – Ministrstvo za kulturo bo v sklopu letošnjih reform kulturnega modela spremenilo obstoječi Nacionalni program za kulturo, spisalo spremljajoči akcijski načrt, spremenilo bo krovni Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, hkrati pa izvedlo tudi reformo statusa samozaposlenih v kulturi. Na seriji posvetov po regijah predstavniki ministrstva želijo vzpostaviti kontakt tudi s širšo javnostjo, predvsem pa prisluhniti vsem deležnikom v kulturi (samozaposleni in drugi delavci v kulturi, javni zavodi, nevladniki, ljubitelji), predstavnikom občin (strokovne službe in odločevalci), razvojnim agencijam in drugim resorjem, povezanim s kulturo. Hkrati predstavniki ministrstva predstavljajo tudi ključne točne novih smernic kulturne politike s ciljem skupnega oblikovanja kulturnega modela prihodnosti.

O slednjem je na gorenjskem regionalnem posvetu Kultura za prihodnost pred dnevi v Stolpu Škrlovec spregovoril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, spremljala ga je Kim Komljanec, svetovalka v kabinetu ministrice Aste Vrečko, na srečanju pa sta sodelovala tudi v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno politiko Tjaša Pureber in vodja Sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno sodelovanje na Direktoratu za razvoj kulturnih politik Tadej Meserko.

»Nacionalni program kulture želimo spremeniti v učinkovit dokument in v tem smislu pripraviti tudi konkreten akcijski načrt,« je uvodoma dejal Čelik Vidmar; da bo nov kulturni model precej drugačen, kot smo ga bili vajeni doslej, manj obsežen, kar bo zapisano vanj, pa bo zelo relevantno. Proces naj bi trajal približno eno leto, v začetku prihodnjega leta bo nacionalni program kulture predvidoma sprejet in se bo začel izvajati. Na ministrstvu so določili trinajst ključnih izzivov in tri strateške cilje: kultura za povezano družbo, umetnost in kultura kot javno dobro in kultura za trajnostno prihodnost.

V nadaljevanju so gostje dali besedo prisotnim v do zadnjega sedeža napolnjeni dvoranici v stolpu. Oglašali so se nosilci, organizatorji in izvajalci s področja kulture z različnih delov Gorenjske, Kranja, Žirov, Radovljice, Bohinja, Bleda, Tržiča ..., in posredovali težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, ob tem pa ponudili tudi različne predloge, ki bi jih veljalo pri pisanju nacionalnega programa kulture upoštevati. Če nekje pogrešajo dostopnost do dvoran in prostorov za izvajanje dejavnosti, drugod ugotavljajo, da so nekatera področja kulture bolj podvržena zakonitostim trga kot druga, kar kaže na pomen razvoja občinstva na posameznih področjih. Poudarili so željo po več dialoga ministrstva z občinami, večjem upoštevanju ljubiteljske kulture in zmanjševanju birokracije za njihove posamezne akcije. Ponekod imajo v krajevnih kulturnih domovih težave z zastarelo tehnologijo, želijo si več razpisov za pridobivanje sredstev za tovrstne projekte obnove. Omenili so tudi težavo vse manjšega številu ur, posvečenih kulturi in umetnosti, v osnovnih in srednjih šolah, nekateri poudarki so šli tudi v smeri decentralizacije kulture, češ ni vse v Ljubljani in Kranju …

Po približno dveh urah je bilo med udeleženci posveta slišati precej pozitivnih mnenj in poudarjanja koristnosti tovrstnih srečanj, z ministrstva pa so pozvali, naj zainteresirani predloge in mnenja posredujejo tudi s posebnim obrazcem na spletni strani ministrstva.