Peti Prešernov sodobnik

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kranj / nedelja, 19. marec 2023 / 08:02

V Parku La Ciotat v Kranju so odkrili doprsni kip Prešernovega sodobnika, madžarskega pesnika Sándorja Petőfija (1823–1849). Zbrane sta nagovorila tudi predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič in predsednik Državnega zbora Republike Madžarske László Kövér.

Kranj – V Parku La Ciotat na tako imenovani poti Prešernovih sodobnikov doprsnemu kipu našega poeta odslej družbo dela kiparska upodobitev že petega sodobnika. Tokrat je to madžarski pesnik in revolucionar Sándor Petőfi, katerega kip je izdelal kipar László Hunyadi, postavila pa ga je Mestna občina Kranj v sodelovanju z donatorjem kipa, veleposlaništvom Madžarske.

Zbrane sta na odkritju kipa v parku nagovorila tudi predsednica Državnega zbora Republike Slovenije Urška Klakočar Zupančič in predsednik Državnega zbora Republike Madžarske László Kövér, med gosti pa sta bila tudi veleposlanik Madžarske v Sloveniji Andor Ferenc Dávid in veleposlanik Slovenije na Madžarskem Marjan Cencen.

Pesnik Sándor Petőfi velja za največjega madžarskega lirika, kot zaveden Madžar pa je sodeloval tudi v revolucionarnem gibanju ter pri komaj 26 letih umrl v boju 31. julija 1849, torej komaj pol leta zatem, ko je v Kranju umrl France Prešeren. Oba pesnika je v nagovoru povezala tudi Urška Klakočar Zupančič: »Pesnik, revolucionar in madžarski narodni junak Petőfi je s svojimi deli Madžarsko zaznamoval na podoben način, kot je to v Sloveniji uspelo največjemu pesniku Francetu Prešernu. Živel je v istem obdobju kot naš literat, delil podoben svetovni nazor in se tudi sam boril za uresničitev narodnih idej.« Dodala je, da je madžarski pesnik del svojega življenja preživel tudi v Mariboru, kjer je leta 1840 napisal pesem, ki govori o domotožju in hrepenenju po domovini, ki jo je bil kot vojak primoran zapustiti. »Takrat je stkal del kulturne vezi med Madžarsko in Slovenijo, ki so se v preteklosti in se tudi še danes skrbno ohranjajo in krepijo na številnih področjih.«

O prijateljstvu in sodelovanju med narodoma je govoril tudi predsednik madžarskega državnega zbora László Kövér, v začetku nagovora pa je poudaril, da sta bila tako Petőfi kot Prešeren goreča glasnika narodove želje po svobodi, saj je v tistih časih tako slovenski kot madžarski narod zatiral isti zahodni imperij. »Oba pesnika imata za sedanjo in prihodnje generacije Madžarov in Slovencev skupno in kristalno jasno sporočilo, ki ga potrjuje tudi zgodovina, in sicer: nikoli ne pričakujte svobode od zahodnih ali vzhodnih velesil, saj velesile podjarmljene podložnike lahko kadarkoli izigrajo, ponižajo in opustošijo. Le izključno demokratična madžarska in slovenska nacionalna država in sodelovanje lahko državljanom zagotovijo politično, gospodarsko in kulturno samoodločbo,« je poudaril.

V nadaljevanju popoldneva je sledil sprejem v občinski avli ob madžarskem državnem prazniku, ki je posvečen spominu na revolucijo in osvobodilni boj 1848–1849. Madžarski veleposlanik v Sloveniji Andor Ferenc Dávid je imel slavnostni nagovor, Matjaž Rakovec in župan Székesfehérvárja dr. András Cser-Palkovics pa sta podpisala pismo o nameri o sodelovanju med obema mestoma.