Jadralno padalo
Danes zahajajo v hribe različni ljudje. Še vedno je največ pohodnikov, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev. Vedno več pa je raznolikih letalcev, ki nosijo v hrib svoje padalo in se potem spustijo v dolino ali jadrajo daleč preko. Menda imamo Slovenci Guinnessov rekord v daljinskem letenju z jadralnim padalom. Začeli so na Soriški planini in jadrali do Dolomitov in nazaj na Soriško planino. Tako sva se v pohajkovanju po Potoški gori srečala s padalci. Jaz sem radovedna, sogovornica pa je z veseljem pripovedovala. Vprašala sem jo, koliko teže nosi. Takole je odgovorila: »Padalo, voda in obleka skupaj tehtajo približno deset kilogramov.« Med tem, ko smo počivali na klopci za vzlet z jadralnim padalom, nam misli švigajo in besede tečejo. »Trenutno padalo je le za spust v dolino, zato čakam, da termika popusti. Za jadranje na daljše razdalje je bolje imeti težje padalo,« pripoveduje padalka. Obleka je pomembna. Jadralec ima lahko rokavice, ki jih ogrevajo baterije. Spomladi je zelo priljubljena vzletna točka Lijak na Primorskem. Videvamo jih praktično po celi Sloveniji. Sedaj prihajajo najboljši pogoji za letenje. Zemlja se segreva, v hribih je še hladno. Topel zrak se vedno dviguje in to ustvarja termiko. Oni pravijo, da ob teh pogojih vse leti, tudi vile. Poleti je vse pregreto in pogoji za letenje niso najboljši. Pravi, da nekako morajo biti vključeni v društva, kjer s članarino, ki ji pravijo vinjeta, plačajo vzletišče in pristanek. Prepovedano je vzletati v območju Triglavskega narodnega parka. Tam je zgolj določena točka za pristanek. Če ti to ne uspe, je kazen precejšnja. Prav tako se morajo izogibati letališč in so omejeni pri letenju v višino. Ko gredo v tujino, je zelo priljubljena Francija, kjer je vse brezplačno in brez omejitev. Radi gredo v Makedonijo in Bolgarijo, med prekooceanskimi deželami pa so najbolj priljubljene Brazilija, Kolumbija in Južna Afrika. Koliko sem izvedela v tem kratkem pogovoru. Pogoste pa so tudi nesreče. Ponesrečencem pomagajo gorski reševalci. Tako imajo že nekaj let med vsemi gorskimi reševalci največ dela Tolminici. Ponesrečenci niso gorniki, ampak jadralni padalci. Povedala je prigodo nesreče iz tujine, ko se je jadralec zelo poškodoval. Priletel je helikopter in vprašal, ali imajo urejeno zavarovanje. Ker ga niso imeli, je helikopter odletel brez ponesrečenca. Počakati so morali na počasnejšo ekipo, ki je prišla klasično peš. Mislim si, da tiste ure čakanja niso bile prijetne. Ko sem jo vprašala, kako se oni imenujejo, ali so padalci, jadralci, je odgovorila, da so piloti jadralnega padala. Med sestopom z gore sva srečala vsaj trideset pohodnikov, ki so na hrbtu nesli padalo. Bili so tečajniki jadralnega kluba. Torej vsi na sonce, v gore, na nebo, na kolo, v vrt, vsak na svoj način.