Zoran Smiljanić in Marijan Pušavec sta Slovence pred leti spomnila na Meksikajnarje, tokrat mladim vračata poezijo in duha Karla Destovnika - Kajuha. / Foto: Igor Kavčič

Kajuh, pesnik partizan

V Knjižnici Velenje stoto obletnico rojstva pesnika in partizana Karla Destovnika - Kajuha zaznamujejo z zbirko Kajuh 100. Sedma knjiga v seriji je stripovska biografija Kajuh, pesnik partizan scenarista Marijana Pušavca in risarja Zorana Smiljanića.

Karel Destovnik - Kajuh je za življenja vrhunec priljubljenosti doživljal pol leta pred smrtjo, ko je na partizanskih mitingih ekstatično deklamiral svoje verze in v srcih poslušalcev sprožal močne čustvene odzive. Bil je prva »rokenrol zvezda«, slovenski Jim Morrison, Bob Dylan in John Lennon svojega časa, krik protesta in upora proti nasilju in krivicam.

Prva predstavitev – v prispodobi se na tem mestu pravkar zapisuje »še toplega« – stripa Kajuh, pesnik partizan, je bila na pustni torek v Ljubljani. Prav na pustni torek, leta 1944 je bil to 22. februar, je ob nenadnem napadu nemške patrulje v Šentvidu pri Zavodnju pod streli slovenskega rojaka v okupatorjevi uniformi padel Kajuh. Ni bilo toplo. Nasprotno, bila je mrzla februarska zima in pesnik je tiste noči k počitku legel v škornjih. Ko je nekdo zakričal, da gredo Nemci, je že obut hitro skočil do vrat. Usodno naključje? Odprl je namreč vrata in rafal iz avtomatske puške je končal njegovo življenje, kot spremljamo na 142. strani stripovskega albuma, v katerem tudi izvemo, od kod Karlovo partizansko ime Kajuh. Njegov ded po krušnem očetu mu je v otroških letih razložil, da tam pri njih tako kličejo ptico kanjo. Kanjuh ali kajuh, torej.

Vabil je že sam lik Kajuha

V zadnjih dveh letih so tako v Knjižnici Velenje že izšle knjige Kajuh v glasbi, Kajuh v drugih jezikih, Kajuh: Proza, Kajuh: Dopisovanja, Kajuh: Podobe in Kajuh: Objave, po aktualnem stripu pa je v pripravi še osma knjiga Kajuh: Zbrane pesmi. O stripu Kajuh, pesnik partizan se je v Knjigarni Konzorcij z avtorjema, scenaristom Marijanom Pušavcem in risarjem Zoranom Smiljanićem, pogovarjal David Vidmar Čeru. Avtorja sta kot predlogo za stripovsko biografijo o mladeniču iz Šoštanja, pesniku, skojevcu, komunistu, vosovcu, partizanu … in ljubimcu uporabila knjigo Prestreljene sanje poznavalca Kajuhovega življenja in dela Vlada Vrbiča. Pušavčevo zgodbo o Kajuhovem življenju od otroštva skozi šolanje, prve ljubezenske izkušnje, literarno udejstvovanje do odhoda v partizane in tragične smrti beremo v več kot tisoč Smiljanićevih risbah.

Kaj ju je potegnilo v »kajuhoslovje«, je bilo prvo vprašanje. »O Kajuhu sem začel razmišljati že, ko sem pisal scenarij za strip o Franju Malgaju, slovenskem častniku in borcu za severno mejo. Zanimivo, da sta oba hodila na celjsko gimnazijo, sicer z dvajset in več leti razlike, oba pa pomenita tudi orientir v slovenski kulturni in nacionalni zgodovini,« odgovarja Pušavec; da stripa ne bi bilo v taki obliki, če Vlado Vrbič na bi prej napisal knjige Prestreljene sanje in nama z Zoranom hkrati dal prostih rok pri snovanju stripa.

»Sam sem takrat zaključeval strip o Jožetu Plečniku. Vedeti je treba, da mi tovrstni projekti vzamejo približno leto življenja po 10 do 12 ur na dan. Tokrat pa me je spodbudila partizanska tematika, lik Kajuha pa je v meni sprožil iskrico, ki me je motivirala. Prebral sem Vladovo knjigo in ponudbe preprosto nisem mogel zavrniti,« poudari Zoran Smiljanić in doda, da je bilo med njegovim odraščanjem v šestdesetih in sedemdesetih letih poudarjanje partizanstva nekaj zoprnega. »Sistem nas je s tem pital, mladi pa smo ga bolj ali manj zavračali. V mojem mladostniškem stripu 1945 partizani niso zmagovali. Ta zgodba me je sedaj pripeljala na drugo stran. Seveda strip ni ideološki, ampak pripoveduje zgodbo o človeku, ki je imel izjemno zanimivo, intenzivno in ustvarjalno življenje. Morda sta strip in film celo idealna oblika za predstavitev Kajuha, saj gre za zelo sodobnega človeka. Tak je tudi njegov pesniški izraz.«

Roker pred svojim časom

O dinamiki lika pesnika in partizana, ki jo vedno znova kažejo stripi z risbo Zorana Smiljanića, ta pove: »Poskušal sem mu zlesti pod kožo in razumeti njegovo dinamiko, gestikulacijo, način gibanja. V civilnem življenju, če tako rečem, je deloval zelo umirjeno, prijazno, humano, ko je nastopal s svojo poezijo, pa je deloval kot kakšen Jim Morrison. Spremenil se je v drugo osebo. In njegov način recitiranja pesmi je naredil na ljudi močan vtis. Bil roker pred svojim časom.«

Marijana Pušavca je presenetilo dejstvo, da je bil Karel nezakonski otrok. »V njegovem času je bila to zagotovo stigma. Zato me je toliko bolj fasciniralo, da se je v njegovem življenju izteklo tako, da je bil posvojen in lepo sprejet od širše družine, predvsem pa, da ni imel travmatičnih posledic zaradi tega.« Kajuh pa ga je navdušil tudi kot celovita osebnost – da se je mlademu fantu v komaj šestih letih, od 15. do 21. leta, zgodilo toliko, kot se mnogim ne zgodi v vsem življenju. »Poglejte, kaj danes vse počno in zmorejo študenti, njega pa takrat ni bilo več.«

Kajuhovo kratko življenje, zgodnja ljubezen, ustvarjalna zrelost, skrivanje pred italijansko okupacijsko policijo, pa pohod 14. divizije so ganili tudi risarja. »Med risanjem stripa sem zaslutil nekaj situacij, ki bi lahko njegovo življenje obrnile v drugačno smer. Lahko bi šel na osvobojeno ozemlje za direktorja gledališča, lahko ne bi šel spat v drugo hišo, morda ne v škornjih. Ampak kot da je bilo v njegovi usodi zapisano, da bo umrl mlad.«

Simbolnost rdeče barve

»Ko rišem, imam pred seboj dva kupa knjig, in ko se spomnim kakšne slike stavbe, prostora, obleke, ki jo potrebujem, po navadi iščem celo uro,« v zanj značilnem duhovitem tonu poudarja Smiljanić, ki sledi zahtevam, da so risbe privlačne za bralca in predvsem verodostojne. »Sicer ne bi dosegali standardov. To je moja 'partijska naloga',« še doda. Strip je sicer v črno-beli tehniki, večkrat pa se v njem pojavi rdeča barva. Simbolno. Za rojstvo in smrt, za življenje in uničenje. V kontekst stripovske zgodbe pa so seveda vtkane tudi Kajuhove pesmi, naj bo to v širšem kontekstu njegovega delovanja ali pa kot sad pesnikovega subjektivnega doživljanja časa.

Kot pove Pušavec, je njegovo poezijo želel še posebno poudariti, saj nam predvsem po njej ostaja tudi v zgodovinskem spominu. V scenariju je poskušal pesmi vstaviti v trenutek, ko so te nastale. Lahko potrdimo, da je to avtorskemu tandemu odlično uspelo. Vključila sta tako znane Kajuhove pesmi kot tiste, ki jih bodo mnogi morda brali prvič. Nekatere pesmi so zapisane celo s pesnikovo pisavo. »Poskusil sem imitirati Kajuhovo pisavo. Moram reči, da sem za to zelo talentiran, saj sem že v šolskih letih znal ponarediti mamin podpis,« se pošali mojster risarske črte in doda: »Marijan mi je lepo zabelil juho s tem, da mi v scenariju ni ponudil didaskalij. Recimo ko se nekaj zgodi malo pozneje. 'Znajdi se,' mi je dejal. In sem se. V dialogu si sličice sledijo ena za drugo, ko se nekaj zgodi po daljšem premisleku ali celo naslednji dan, pa sem med sličicami uporabil prazen prostor. S tem od bralca zahtevam malo več pozornosti.«

Kajuh vse bolj aktualen

Avtorja stripa sta stara znanca in sodelavca stripovske serije Meksikajnarji. Dialoge in risbe sta v nastajanju stripa mnogokrat predebatirala in predvsem gradila zaupanje eden do drugega. »Kar se ustvarjalnega sodelovanja tiče, je ob vseh stripih, ki sva jih do zdaj naredila skupaj, Kajuh najbrž najin največji dosežek doslej,« poudarja Marijan Pušavec.

O aktualnosti Kajuhovega izražanja kolektivnega uporniškega duha pa avtorja menita, da je seveda moč najti vzporednice na to temo. »Partizanstvo je očitno še danes v ideološkem smislu neizčrpna tema predvsem v smislu novih pogledov na zgodovino. V stripu se ne opredeljujeva, ampak predvsem povzemava Kajuhovo zgodbo,« razmišlja Smiljanić, kolega Pušavec pa dodaja: »V zadnjih letih sem se nekajkrat udeležil kolesarskih protestov, zanimalo me je, kako so videti v živo. Bil sem presenečen, ko sem na transparentih, majicah in podobno spet slišal in videl Kajuha. Nekoč nisem bil 'fen' njegove poezije, zdaj pa, nasprotno, ugotavljam, da je odličen pesnik za današnjo rabo. Mar ni to najlepša usoda pesnika, da ga njegove pesmi preživijo. Kajuh je sodoben pesnik.«

Sledimo zapisu na zadnji strani stripa o Kajuhu: »Po vojni ga je ljudska oblast odlikovala z redom narodnega heroja in si prisvojila njegove pesmi ter jih kanonizirala za potrebe komemorativnih obredov. Kajuhova poezija je ta nesporazum preživela. Danes doživljata njegova osebnost in poezija novo življenje pri mladih, ki ga sprejemajo kot glas nove generacije. Njej je posvečen ta strip.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 24. november 2006 / 06:00

Nominator

Zdaj, ko se ponekod poslavljamo od starih županov in si počasi obetamo novih, se lahko mirno posvetimo novim izzivom. Martinovanje, vseslovenski vinski praznik, je prav tako za nami in p...

Objavljeno na isti dan


Bled / četrtek, 13. oktober 2016 / 11:09

Jezero so očistili smeti

V okviru vseslovenske ekološke akcije Za čiste vode Slovenije so se v soboto potapljači lotili tudi čiščenja Blejskega jezera.

Kronika / četrtek, 13. oktober 2016 / 11:07

Malomarnost lastnikov tatovom olajša delo

Gorenjski policisti so v zadnjih dneh obravnavali številne tatvine, ki so jih olajšali nevestni lastniki.

Gospodarstvo / četrtek, 13. oktober 2016 / 10:51

Vse poti vodile v Komendo

Tridnevni jesenski kmetijsko-obrtni sejem je v Komendo privabil čez sedemsto razstavljavcev in okrog 75 tisoč obiskovalcev.

Rekreacija / četrtek, 13. oktober 2016 / 10:50

Tekli po mamutovih poteh

Na krosu gorenjskih osnovnih šol so bili najuspešnejši učenci Osnovne šole Gorje.

Razvedrilo / četrtek, 13. oktober 2016 / 10:49

Zaria sledi svoji zvezdi

Medvoška zasedba Zaria je blestela na tradicionalnem koncertnem večeru Metal med vodami, s katerim Klub Jedro odpira vrata novi sezoni koncertno-družabnega dogajanja.