Vse poti vodile v Komendo

Tridnevni jesenski kmetijsko-obrtni sejem je v Komendo privabil čez sedemsto razstavljavcev in okrog 75 tisoč obiskovalcev.

Komenda – »Zadnje čase večkrat slišim, da takrat, ko je sejem v Komendi, vse (kmetijske) poti vodijo v Komendo. To je lepo priznanje in spodbudna popotnica organizatoru sejma, Konjeniškemu klubu Komenda,« je v petek, ob odprtju sejma, dejal predsednik kluba Alojz Lah in dodal: »Morda zaradi sejmov ni najbolj ugodno tistim, ki tukaj delamo in živimo, vendar se kot organizatorji tako velike prireditve trudimo, da le ne bi bili preveč moteči.« Sejem je v enaindvajsetih letih res postal velika prireditev, letos se je na 45 tisoč kvadratnih metrov razstavne površine predstavilo okrog sedemsto razstavljavcev, pretežno s ponudbo kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme, ter v posebnem šotoru še podjetniki, obrtniki in društva iz občine Komende. »V občini smo ponosni na sejemske prireditve, ki prikazujejo napredek v kmetijstvu in v drugih dejavnostih,« je dejal komendski župan Stanislav Poglajen in občane zaprosil za malo strpnosti in razumevanja. Komenda je namreč minuli konec tedna spet pokala »po šivih«, v treh dneh si je sejem po oceni prirediteljev ogledalo okrog 75 tisoč ljudi. Obiskovalci, med katerimi so prevladovali kmetje, so se največ zadrževali ob kmetijski in gozdarski mehanizaciji, si na razstavišču zavoda za gozdove ogledali prikaz varnega dela z motorno žago, postali ob še delujoči parni lokomotivi, ki je bila narejena 1886. leta v Angliji in je v lasti Franca Belšaka, prisluhnili godbenikom iz šestih godb in Slovenskim muzikantom, ki so proslavljali 50-letnico, se udeležili slovesnostii Konjeniškega kluba Komenda ob razvitju novega prapora, na katerem je zdaj poleg konja (simbol konjeništva) še traktor (simbol sejmov) ... Tudi Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že ob ogledu sejma ugotovila, da kmet na sejmu dobi skoraj vse, kar potrebuje na kmetiji, ob tem pa izpostavila prizadevanja Slovenije po čim večji stopnji samopreskrbe s hrano in težnje potrošnikov po uživanju kakovostne, lokalno pridelane hrane.