Novi Slovenski biografski leksikon (C)

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 27. februar 2023 / 19:10

»Celjski grofje ter zlasti tragedija Friderika in Veronike so se ohranili v zgodovinskem spominu in pustili izjemen pečat v slovenski kulturi – literaturi, dramatiki, celo operi. Od druge polovice 19. stoletja so se z motivi iz celjske zgodovine med drugimi ukvarjali Josipina Turnograjska, Josip Jurčič, Fran Detela, Anton Aškerc, Oton Zupančič, Anton Novačan, Bratko Kreft, Danilo Švara, Franček Rudolf in Matjaž Kmecl. Zgodovinski roman Ane Wambrechtsamer Danes grofje celjski in nikdar več (izvorno v nemščini 1933, slovenski prevod 1940) je doživel že številne ponatise. Grofje so našli odmev tudi v literaturi pri Avstrijcih, Hrvatih, Madžarih, Čehih, Poljakih in Italijanih. Celjski grofje so bili edina srednjeveška dinastija z izvorom na ozemlju današnje Slovenije, ki se je politično povzpela med evropsko elito. Vseskozi so ohranili svoje središče v Celju, od koder so širili vpliv v sosednje dežele (Hrvaško, Ogrsko, Avstrijo, Češko). Bili so tipični predstavniki poznosrednjeveškega visokega plemstva, ki je svoje politične ambicije udejanjalo ne oziraje se na etnične, deželne ali državne meje. Ne moremo jim pripisati 'slovenskih' ali '(južno)slovanskih' nagibov, ki so nezdružljivi z duhom tedanjega časa. Vendar ostaja dejstvo, da so kot edina domača dinastija pod svojo oblastjo združili večji del današnjega slovenskega ozemlja, od Primorske (Vipava, Postojna) in Bele krajine do Dravograda, Slovenske Bistrice in Radgone na vzhodu. Po njihovem izumrtju so se politična središča, od koder so vladali temu ozemlju, prenesla izven slovenskega ozemlja. V slovenski zavesti, kulturi in dediščini so pustili neizbrisen pečat in pomenijo pomemben del naše zgodovine in identitete. V samostojni Sloveniji po 1991 to simbolično predstavljajo zlate zvezde na modri podlagi v državnem grbu. Po njih se v Celju imenuje osrednji Trg Celjskih knezov.« (str. 97)

Gornji odlomek o Celjskih je iz četrtega zvezka Novega slovenskega biografskega leksikona, ki vsebuje 152 gesel oziroma imen na črko C. Ta gesla so povečini osebna imena (npr. Ivan Cankar), nekaj pa je tudi znanih rodbin, zlasti plemiških, ki so svoj čas prebivale na ozemlju današnje Slovenije. Taka rodbina so bili tudi Celjski. Ti imajo najprej skupno geslo, svoja pa imajo še nekateri najvidnejši posamezniki iz te rodbine. Druge plemiške rodbine na C so še: Cobenzl, Codelli, Coraduzzi in Coronini. V živo jih ni več, v tem leksikonu so pa še, pozabljeni niso.