Bojan Homan

Svetniška skupina SDS

Mag. Branko Grims: ves čas je zagovarjal ohranitev Gorenjske kot enotne pokrajine, za kar govorijo tako zgodovinski razlogi kot tudi geografija ter prometna in siceršnja povezanost regije. Samo velika in močna gorenjska pokrajina je lahko resen sogovornik državi ter izkoristi vse razvojne potenciale. Nasprotoval je predlogu županov severnega dela Gorenjske, da bi Gorenjsko preklali na dvoje, in ocenil, da je tak predlog očitno politični projekt tranzicijske levice, saj so vsi župani velikih občin na tem območju iz njenih vrst. Tranzicijska levica je najbrž ocenila, da bi v taki pokrajini zlahka prišla do vodilnih stolčkov, in je zato pripravljena žrtvovati vitalne razvojne interese Gorenjske. Zato je posebej opozoril na njen demagoški pristop, saj je predlog tranzicijske levice za razkosanje Gorenjske nastal po izračunu na osnovi prvih tez zakona o financiranju pokrajin, čeprav o teh tezah ni bilo doseženo soglasje in besedilo sploh še ni bilo dano v zakonodajni postopek. Predlog zakona o financiranju pokrajin torej zanesljivo ne bo nikoli sprejet v prvotnem besedilu, zato je vsako utemeljevanje delitev Gorenjske na osnovi takega besedila očitno povsem privlečeno za lase in je krinka za osebne interese posameznikov na tranzicijski levici.

Bojan Homan: aktivno se zavzema, da v Kranju pričnemo sproti vzdrževati ceste in da pri tem sledimo novostim na trgu. Tako se na naših cestah pojavi vsako leto veliko razpok, ki jih povzroči zima. Te razpoke je treba sproti zalivati z raztegljivo maso, česar se v preteklosti ni delalo. Izvajalci bodo v kratkem pričeli delati in s tem bomo precej podaljšali življenjsko dobo naših cest. Pred nedavnim so v Kranju izvajalci predstavili t. i. ‘eko asfalt'. Ta oblika asfaltiranja se uporablja pri sanaciji obstoječega cestišča, kjer se stari asfalt zmelje, se mu dodajo določene primesi in se polaga nazaj na cestišče. Na ta sloj se doda še plast novega asfalta. Bistvo ‘eko asfalta' je manjše onesnaževanje okolja z odpadnim asfaltom in prihranek v višini 15 do 20 odstotkov.

Saša Kristan: na zadnji seji mestnega sveta je dala pobudo za nakup dentalne laserske naprave. V zadnjih 20 letih se je uporaba laserja v zobozdravstvu zelo razširila in je prisotna že na marsikaterem področju medicine. Posegi z laserji niso neprijetni, ni mehanskih vibracij, niti zoprnega zvoka. Že občutek, da se pacient ne boji postopka, je prijeten. Z laserji bi opremili šolske zobne ambulante in s tem omogočili zdrav otroški nasmeh brez bolečin.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 27. julij 2019 / 18:26

Vozilo zapeljalo v jezero, pri tem povozilo kopalko

Bled – V torek popoldne se je pri Mlinem na Bledu pripetila nenavadna prometna nesreča. Nekaj minut po 14. uri je namreč prazno vozilo samo krenilo s parkirišča proti Blejskemu jezeru, saj je vozni...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...