Center Korak Kranj (3)

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / sobota, 25. februar 2023 / 15:51

V Centru Korak Kranj so imeli v skoraj dvajsetih letih delovanja skupaj vključenih 94 oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Trenutno je v proces dolgotrajne in celostne rehabilitacije vključenih 51 uporabnikov. Poudarjajo, kako pomembno je, da jim omogočajo čim kakovostnejše, samostojno in odgovorno življenje.

Center Korak je organiziran kot dnevni center, kar pomeni, da uporabniki tam ne živijo. Vanj so vključeni med 7. in 15. uro v minimalnem obsegu pet ur na dan. Skoraj 30 zaposlenih je povezana ekipa strokovnih in dinamičnih posameznikov, ki jih močno druži cilj razvijati in izvajati programe za osebe s pridobljeno možgansko poškodbo.

V procesu rehabilitacije so uporabniki vključeni v storitve nevrofizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, v individualne obravnave pri psihologu, socialnem delavcu in v specialno-rehabilitacijske obravnave. Z zunanjimi izvajalci izvajajo tudi logopedske in psihiatrične obravnave. Del storitve je tudi delo pod posebnimi pogoji, kjer uporabniki sodelujejo v različnih fazah izdelovanja izdelkov pod mentorstvom delovnih inštruktorjev. Varuhi v skupinah jim omogočajo podporo in zagotavljajo občutek varnosti ter jih spodbujajo k socialnemu vključevanju. Potekajo tudi skupinske aktivnosti širokega nabora vsebin (skupina »lahko branje«, slikarska delavnica, študijski krožki, komunikacijske skupine, skupinski kognitivni trening, glasbene urice, angleščina ...). Program je zelo obsežen, zato je pomembno, da se za uporabnika izdela individualni načrt rehabilitacije, pri nastajanju katerega lahko sodelujejo tudi sami oziroma njihovi svojci. »To je pri nas resen dokument, ni samo za to, da je,« poudarja Mateja Korošec, direktorica Centra Korak Kranj.

Zaposleni skušajo slediti sodobnim smernicam na področju rehabilitacije. »Model, ki ga razvijamo v našem centru, vključuje socialnovarstveno storitev, ki je podprta z zdravstvenimi programi, ki jih uporabniki potrebujejo. Ta način se razvija tudi v Evropi. Zelo podoben način ima Irska, tudi v Franciji gredo v to smer. V Avstriji in Nemčiji imajo dobro vzpostavljeno subakutno fazo, kot je pri nas na primer URI Soča. Stike navezujemo tudi s Skandinavijo, kjer so šli izrazito v individualizacijo in deinstitucionalizacijo. Zasledila pa sem, da se posledično srečujejo s težavo osamljenosti oseb po pridobljeni poškodbi možganov, zato vendarle iščejo neke oblike druženja in skupinskih storitev. Socialna mreža na osebe vpliva zelo stimulativno. Naši uporabniki vselej poudarjajo, da jim veliko pomeni prav družba, da se med seboj spodbujajo, primerjajo ...« je pojasnila Mateja Korošec.

V Centru Korak Kranj imajo vzpostavljeno tudi mrežo prostovoljcev. Doslej so jih imeli že 89. »To so mlajši upokojenci, nekdanji zdravstveni delavci, učitelji ... Gredo skozi interno usposabljanje, njihovo delo je vodeno. Uporabniki jih zelo lepo sprejemajo. Z njimi si širijo socialno mrežo. Prostovoljstvo je dodana vrednost centra, programa,« je še povedala.

(Se nadaljuje)