Za spremembo alarmnega načrta
Gasilska zveza Kamnik združuje trinajst prostovoljnih gasilskih društev, ki skupno štejejo 3181 gasilk, gasilcev, veteranov in mladine. Operativnih gasilk in gasilcev je 628.
Kamnik – Leto 2022 je bilo za kamniške gasilce z vidika števila izrednih dogodkov in zahtevnosti intervencij običajno leto, a kot je poudaril Zabavnik, predsednik Gasilske zveze (GZ) Kamnik, je bilo na ravni Slovenije zagotovo eno bolj zahtevnih let. Zgodila sta se namreč dva večja požara v naravi, in sicer požar na Krasu in požar na Potoški gori v preddvorski občini, kjer so vse dni sodelovali tudi gasilci iz GZ Kamnik.
Po podatkih iz uradnih evidenc Vulkan so kamniški gasilci lani skupno posredovali 285-krat, med intervencijami so prednjačili najrazličnejši požari in tehnična posredovanja. Med najzahtevnejšimi intervencijami na Kamniškem sta bila po besedah Zabavnika požar v naselju Veliki Hrib, kjer je gorelo v večjem gospodarskem poslopju, in požar v tovarni Kamnik-Schlenk, kjer je zagorela surovina v silosu v skladišču proizvodnega podjetja. »Poleg tega je bilo preteklo leto zelo sušno, zato smo morali gasilci prepeljati velike količine vode v presušene vodohrane,« je dodal Zabavnik.
Kot osrednja enota GZ Kamnik je bila največkrat aktivirana enota Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Kamnik z 227 intervencijami. »Smo ena redkih občin v Sloveniji, kjer gasilci delujemo le na prostovoljni bazi, saj nimamo enote poklicnih gasilcev. V skladu z alarmnim načrtom je tako na vsaki intervenciji prisotna osrednja enota PGD Kamnik, ki kot enota širšega pomena posreduje tudi pri prometnih in drugih nesrečah ter na območju občin Komenda in Mengeš. Poleg tega so glede na tip intervencije vpoklicana tudi matična društva,« je pojasnil Zabavnik, ob tem pa dodal, da si preostala društva v GZ Kamnik prizadevajo za spremembo alarmnega načrta, da bi tudi matična društva sodelovala na vseh intervencijah, ki se zgodijo na njihovem ozemlju. »Kamniška občina se namreč razprostira na precej velikem območju, zato se lahko pripeti, da osrednja enota na kraj dogodka pride šele v tridesetih minutah, kar pa z vidika hitrega posredovanja in nudenja pomoči ni tako učinkovito. Zato si želimo, da bi načrt spremenili v smeri, da bi bili ob prvem pozivu istočasno aktivirani tako osrednja kot enota z območja, kjer se je izredni dogodek zgodil,« je še razložil Zabavnik.